Tiskane izdaje
Prostovoljstvo, ki je že tudi pri nas dokaj uveljavljena dejavnost, je za marsikaterega delodajalca pomemben podatek na življenjepisu kandidatov za zaposlitev. S tem delom namreč dobijo veliko novega znanja in veščin, naučijo se odgovornosti do sebe in ljudi, s katerimi sodelujejo, to pa so zagotovo zelo iskane prednosti v karieri. Vendar lahko precej več časa za to porabijo študentje iz tujine - nekateri si izkušnje nabirajo tudi pri nas -, saj jim zakonodaja ponekod omogoča, da jim med prostovoljstvom teče delovna doba ali da obdržijo študentski status. Vsekakor je to delo zelo odgovorno in zahtevno, je poudarila Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije, zato prostovoljce nanj pripravijo z izobraževanjem.
»Morda se izobraževanje prostovoljca sliši nenavadno, toda ta dejavnost ni tako preprosta, kot si večina predstavlja. To je zelo odgovorno delo, še posebno za tiste, ki delajo z ljudmi. Pri tem si ne morejo premisliti ali se sproti odločati, ali bodo danes prišli, jutri pač ne. Dogovoriti se morajo z ljudmi, s katerimi delajo, in izpolniti obveznosti, prav tako se morajo pripraviti in ugotoviti, kakšna je njihova vloga, kaj lahko storijo in česa ne,« našteva Tereza Novak. Prostovoljci lahko pomagajo skupnosti na različnih področjih - socialnem, športnem, rekreativnem, izobraževalnem, zdravstvenem, kulturnem, okoljskem, turističnem, v kriznih razmerah ... Opravljajo ga lahko mladi in otroci, ljudje srednjih let in starejši; vanj se lahko skratka vključujejo vsi glede na svoje zmogljivosti, saj pri prostovoljstvu ni načelnih omejitev. »Vendar vsakdo ni primeren za to delo. Posameznike, pri katerih to opazimo, lahko zavrnemo ali jim poiščemo delo na drugih področjih,« je povedala.
Izobraževanje prostovoljcev poteka vse leto ob sobotah in nedeljah, ko ima večina ljudi, ki jih to zanima, dela prost dan. Med usposabljanjem veliko razpravljajo o tem, zakaj so se odločili za prostovoljstvo, katero delo je primerno zanje, kako naj se motivirajo ... Po besedah Novakove so ljudje presenečeni, ko ugotovijo, da je izobraževanje res nujno, in ko spoznajo, kako jih motivira za nadaljnje delo. Poleg novincev se za usposabljanje odloči veliko izkušenih prostovoljcev, ki so v dvomih, ali bi to delo še nadaljevali.
Da bi bila pomoč hitrejša in da bi zainteresirane laže vključili v delo, so na Slovenski filantropiji naredili bazo podatkov, v katero so vpisani vsi člani in ljudje, ki so v organizacijah odgovorni za sodelovanje s prostovoljci in razpored dela. »Ponavadi nas organizacija obvesti, kje potrebuje prostovoljca. To objavimo na naši spletni strani ali z letaki in drugimi načini obveščanja. Če pridejo posamezniki in prosijo za pomoč, jih ponavadi usmerimo na društva, ki se ukvarjajo s podobnimi zadevami, hkrati iščemo prostovoljca, ki bi jim lahko najbolje pomagal. Večinoma urejamo te stvari po organizaciji, da natančno vemo, kdo pomaga komu, kako dolgo in podobno,« je razložila Tereza Novak. Na Slovenski filantropiji je zaposlenih dvanajst ljudi, z njo redno sodeluje približno 50 prostovoljcev; med njimi prevladujejo študentje in starejši.
Tuji študentje po delovne izkušnje k nam
Pri evropskih združenjih, ki se ukvarjajo s prostovoljstvom, po tem delu v Sloveniji veliko povprašujejo tuji študentje. K nam pridejo za dalj časa, tudi zato, ker jim to pozneje koristi pri kandidiranju za želena delovna mesta. To si lahko privoščijo zaradi zakonodaje, ki je v nekaterih državah bolj prijazna do prostovoljstva, saj jim med tem delom teče delovna doba ali lahko obdržijo študentski status.
Med njimi je tudi Tom Legeay, ki je decembra lani prišel v Slovenijo kot prostovoljec s posredovanjem evropskega centra za prostovoljstvo (CEV). Ta ponuja podporo evropskim in mednarodnim projektom, ki spodbujajo delo z mladimi in neformalno učenje. V programu lahko sodelujejo mladi med 13. in 30. letom. »Tukaj sem že sedem mesecev. V Franciji smo dobili le nekaj informacij o Sloveniji in njihovih projektih. Pozneje sem se pozanimal o projektih pri znancu iz Slovenije, ki je sodeloval s Slovensko filantropijo in mi je podrobneje predstavil vaše programe prostovoljstva. Zdaj raziskujem integracijo beguncev in prosilcev za azil. Z njimi ustvarjam v kreativnih delavnicah, jih učim jezika, pomagam aktivno preživljati počitnice in urejam birokracijo,« je prostovoljec iz Francije opisal svoje delo pri nas. V triletni »karieri« je pomagal otrokom v stiski, najstnikom, ki so skrenili s prave poti, in hendikepiranim. A romantična podoba mu počasi izginja izpred oči, kajti spoznava, da je delo, ki ga opravlja, le kaplja v morje težav, ki pestijo pomoči potrebne ljudi.
Iz torkove tiskane izdaje Dela!
