Tiskane izdaje
Slaba novica je, da postajamo ljudje v razvitem svetu čedalje starejši, da obremenjujemo pokojninsko in zdravstveno blagajno in jemljemo prostor mladim. Dobra novica je dovolj časa za vse tiste hobije, ki si jih nismo privoščili v mladih in srednjih letih. Najboljše pri tem je, da zanje ne potrebujemo veliko denarja.
Vedno sem si želela dobro govoriti angleško, pa nikoli nisem zbrala toliko časa, da bi redno obiskovala jezikovni tečaj. Zdaj mi je uspelo, vpisala sem se na tretjo univerzo, med sebi enake, in učenje (ki seveda ni pod prisilo) mi je postalo užitek. Roko na srce - vsak teden se veselim urice in pol z Robijem in druščino.
Nekdaj, v svojih dobrih letih, če lahko tako zapišem, sem se rada potepala po gorah, bile so moj dom, moje svetišče in nekaj najlepšega, kar je ustvarila narava, zdaj sem neskončno srečna na Grmadi, uživam prelep razgled z Nanosa in pokam od ponosa, če pridem nanj po strmi poti. Še in še bi lahko naštevala stvari, ki so zabavne, poceni in, kar je bistveno, dvigujejo pogum, samozavest in krepijo telo do poznih let.
Zdaj naj se dotaknem glavne zadeve: za vse, kar počnemo, morajo biti telo in možgani vsaj približno v formi. To ni samoumevno kot denimo pri dvajsetih, ko telo leti po zraku in se iz možganov kar iskri. Počasnejši smo, previdnejši, a če hočemo, zmoremo.
Leta niso izgovor
Pomislite kdaj na svoje možgane? Na milijone sivih celic, ki nikoli ne počivajo? Ste prepričani, da bodo delali do konca? Če zaznate popuščanje, to pripišete letom. Toda bistri možgani niso privilegij mladih. Če bomo zanje primerno skrbeli, bomo še v pozni starosti reševali zapletene uganke.
Do 70. let prejšnjega stoletja je veljalo, da se odrasli možgani ne obnavljajo. To pomeni, da imamo v njih določeno število živčnih celic in moramo z njimi dobro ali slabo shajati do smrti. Ljudski glas je to prenesel v pregovor: »Kar se Janezek nauči, to Janez zna.« Na srečo je znanost napredovala in ovrgla stare trditve. Ugotovljeno je, da se možganske celice nenehno obnavljajo in da lahko sami marsikaj naredimo za svoje možgane oziroma za njihovo nemoteno delovanje do pozne starosti. Torej ni več izgovorov, da bi jih zanemarjali in se izgovarjali na leta.
Kdor sedi, rjavi
Do sto milijard nevronov je v naših možganih in vsak dan nastane nekaj sto novih celic, ki so sposobne učenja in izpolnjevanja določenih nalog. Če je na primer del možganov prizadet (po kapi), so nove celice včasih sposobne prevzeti njihove naloge. Če so torej sposobne prevzeti delo odmrlih, so zmožne tudi učenja in normalnega delovanja vsa leta, če zanje dobro skrbimo. Tudi proces propadanja, ki so ga imeli nekdaj za od boga danega, lahko upočasnimo ali ustavimo.
Kako ohranimo prožne naše možgane, našo centralo, ki nam omogoča polno, zadovoljno življenje? Star pregovor pravi: Kdor sedi, rjavi. To velja tudi za možgane. Telesna aktivnost in seveda dobra prekrvitev sta nujni za vse organe. Pa smo pri športu. Poskusi z mišmi so dali presenetljive rezultate. Živali, ki so si morale vsak dan izbojevati novo pot do hrane in vode in so morale za ohranjanje življenja delati še druge zapletene naloge, so ostale telesno in možgansko živahne do pozne starosti. Vsak dan so morale izdelati nove miselne vzorce in to jih je ohranjalo živahne in iznajdljive. Druga skupina, ki pa je vse dneve čepela ob polni skledi s hrano, kmalu ni znala izpolnjevati niti najosnovnejših nalog in je mlada poginila.
Seveda je poleg gibanja pomembna tudi zdrava prehrana. Zakaj se vrečka, v kateri so pomešani rozine in orehi, imenuje študentska hrana? Ker je odlična za možganske celice. Tudi pametno postenje pomaga možganom. Kakšen dan brez večerje? Post ne čisti samo telesa in ne preganja odvečnih kilogramov, prevetri tudi naše podstrešje in mu da zagon za boljše delo.
In na koncu - okolje in dobro počutje v njem. Človek je socialno bitje, delovanje možganov spodbujajo tudi družabni in družinski stiki, delo in ljubezen. Kdo ve, kje nastane tista prva kemijska spojina, ki se spremeni v plamen ljubezni, v srcu ali v možganih? Kjer koli že preskoči iskra, čuvajmo oboje.
Umsko in fizično aktivni
Če bi morala povedati svojim vrstnikom na kratko, kako si razporediti čas v pokoju, bi rekla: bodite aktivni - umsko in fizično - dokler zmorete in kolikor zmorete. Če ste sami in osamljeni, se vključite na univerzo za tretje življenjsko obdobje, kjer je na voljo ogromno učnih in ustvarjalnih programov, ali se včlanite v planinsko zvezo in se vsako nedeljo odpravite z njimi na izlet. Najdite si prijateljico ali prijatelja za obisk kina vsaj enkrat na teden in nikar ne izbirajte samo težkih in resnih tem. Smeh je začetek, sredina in najpomembnejši sestavni del sreče. Res je, da boste pri vseh naštetih aktivnostih v družbi starih, kar pa ima tudi dobro stran - vsi smo enaki, razumevajoči in potrpežljivi.
Vse nam je dovoljeno, razen celodnevnega sedenja pred televizijo, strmenja v prazno in pomilovanja sebe. Če ste k temu nagnjeni, boste imeli še dovolj časa po učenju, potepanju in družabnih srečanjih. Za samopomilovanje se vedno najde čas - če se hoče.
Iz Delove priloge Ona
