Jonas Žnidaršič

V ponedeljek, 17. novembra, bo TV Slovenija pognala Strasti, novo igrano dnevno nadaljevanko. Nekakšno telenovelo. Z njo se v eni od vlog na zaslone vrača tudi Jonas, ki ga po Milijonarju (razen na njegovih blogih) nismo javno srečevali. Zadnje čase se skriva za svojo novo pridobitvijo, anonimizatorjem. Gre za črna očala v obliki pravokotnika, ki zakrijejo oči (in s tem identiteto) tako kot črni »trakovi« na fotografijah v tabloidih. Cinizma Jonasu pač nikoli ne zmanjka!


Smo mislili, da nas boste pričakali z anonimizatorjem ...

Heh. Tu se pač ne morem delati anonimnega, kajne?! Vendarle ste prišli k »imenu«!


Kaj je anonimizator?

Naprava za anonimiziranje slavnih ljudi, kot sem jaz. Omogoča mi, da se po Ljubljani spet lahko gibljem sproščeno, kar se (vzvišen vzdih) dolgo nisem mogel.


Na vašem blogu se nekdo razburja, češ, čemu vse to, saj Slovenija vendar nima takih zvezd kot ZDA in tistih pet avtogramov podelite v enem dnevu ...

Slovenci smo racionalen narod, ne gremo se ameriškega razsipništva. Slovenski zvezdniki smo zadovoljni s tremi, štirimi oboževalci. Dovolj je eden, da ti razbije šipo.


Ko ste se vrnili v kviz Milijonar, ste rekli, da so vam ponudili toliko denarja, da bi bilo nehumano odkloniti. Vas je denar privabil tudi za vlogo v Strasteh ali so vas prepričale druge »strasti«?

Letos mi je bilo malo dolgčas. Tokrat sem bil zelo lačen dela in človeške topline sodelavcev. Seveda sem se najprej spet delal finega, ampak priložnost sem zgrabil z obema rokama, še posebej ko sem izvedel, da igrata tudi Katarina Čas in Inti Šraj (pomenljiv pogled).


Kakšno vlogo igrate?

Igram dr. Vasjo. Ne želim pa še preveč razkriti ...


Ljubimca Katarine Čas, ne?

Tako je. Že v drugi ali tretji epizodi sva tako usodno povezana, da se bo ta zveza razvezovala še dolgo!


Poznate ves scenarij?

Ne, se še piše, ker gre za precej velik zalogaj za TV Slovenijo in VPK ... Vsega tudi nočemo vedeti, ker moramo sproti videti, kako se bodo liki razvijali. Če na primer v kakšni sceni Katarino usekam po žnabljih, je nadaljnji potek zgodbe odvisen od tega, ali sem ji zlomil čeljust ali ne, ali bo v naslednji epizodi sploh govorila! Pridejo scenaristi, pogledajo in rečejo: Okej, fantje, ni ji zlomil čeljusti, gremo pisat!


Kako ste se identificirali z vlogo?

Zelo težko. Ker so liki v tej nadaljevanki »večji od življenja«. Z njimi se težko identificirate, lahko si jih samo predstavljate!


Telenovele veljajo za tretjerazredni žanr. Gre človek pod »nivo«, če igra v njih?

Hm ... Vsaka naloga zahteva drugačno orodje, drugačen pristop. Ni vprašanje, ali je kladivo slabše od bormašine. Tu imaš žebelj, tu bormašino pa poskusi, če moreš - ne moreš! Zvečer otrokom pripovedujemo pravljice v verzih, čez dan šefom v službi lažemo v drugem jeziku, popoldne se, spet drugače, ženi izgovarjamo, kje smo bili. Prav tako je v umetnosti, ali če hočete, v telenoveli. Forma sama ni dobra ali slaba.


Kaj pa resničnostni šovi, ki tako burijo duhove?

Ponavljam: vsakemu tisto, kar mu gre. Izvoli in glej resničnostni šov, če ga potrebuješ! Sedi, prižgi televizijo in je ne ugasni, dokler se ga ne nagledaš! Jaz te potrebe ne čutim in marsikdo z menoj tudi ne.


Kaj pa gledate vi na televiziji?

Ne veliko. Televizija se mi zdi mrtev medij, odkar sem odkril internet. Novice ob sedmih. V soboto zjutraj prižgemo televizijo zaradi otrok, ker so risanke.


Celoten intervju preberite v prilogi Dela in Slovenskih novic Vikend!