Jose Ignacio: Počitniški raj za slavne in bogate

V urugvajskem mestecu na obali Atlantskega oceana iz leta v leto gostijo več slavnih osebnosti in bogatašev, ki so pripravljeni za košček zemljišča v prelepem kraju plačati več milijonov dolarjev.

Objavljeno
08. februar 2011 10.51
AFP
AFP
V zadnjih desetih letih je postalo mestece Jose Ignacio, ki leži 180 kilometrov vzhodno od Montevidea, priljubljeno letovišče številnih članov visoke družbe, ki so se sem umaknili iz 40 kilometrov oddaljenega in precej hrupnejšega letovišča Punta del Este.

Kolumbijska pevka Shakira, argentinski televizijski producent Marcelo Tinelli, argentinska magnatinja Amalija Fortabart in francoska igralka Dominique Sanda so si tukaj že kupili počitniška prebivališča. Lansko poletje sta v Jose Ignaciu preživljala počitnice tudi monaška princesa Caroline in kitarist ansambla Rolling Stones Ron Wood.
Vse kaže, da se kriza ni dotaknila tega kotička Južne Amerike, saj se je na območju Punta del Este prodaja nepremičnin v lanskem letu povečala za več kot 53 odstotkov. V precej manj znanem Jose Ignaciu so bili še uspešnejši: prodaja nepremičnin se je povečala za rekordnih 157 odstotkov, za prodane hiše pa so novi lastniki skupno plačali 263,6 milijona dolarjev.
»Cene ves čas rastejo, ni jim bilo mar niti svetovne finančne krize,« je povedal David Gasparri iz agencije za prodajo nepremičnin. V zgodovinskem središču Jose Ignacia stane zemljišče, veliko 810 kvadratnih metrov, najmanj 500.000 dolarjev, če gre za parcelo ob morju, pa je lahko znesek še enkrat višji. Za pet hektarov kmetijskega zemljišča, ki je od morja oddaljeno več kot dva kilometra, je treba odšteti tudi do milijon dolarjev. Sedemdeset odstotkov kupcev je iz Argentine - od koder sicer v Urugvaj prihaja največ turistov - drugi so Evropejci ali Severni Američani, ki so jih privabile prelepa narava, plaže in izvrstna hrana, pravi Gasparri.

Velika kocka

»To je pravi raj na zemlji. Ponoči vlada popolna tišina. Ljudje tukaj dejansko živijo z naravo. Otroci se lahko vozijo s kolesi, poleg tega jih lahko starši brez skrbi same puščajo na obali. Človek si resnično odpočije,« pravi 43-letni poslovnež, ki si je lani kupil prelepo hišo s pogledom na morje.

Mož je eden tistih posameznikov, ki so brez omahovanja plačali milijon dolarjev za to, da lahko poletje preživijo v mestecu brez tlakovanih cest in z na roko izdelanimi prometnimi znaki, ki pa človeku ponuja vse potrebno udobje in v katerem je vsaka hiša nekaj posebnega.

Za turiste z resnično globokimi žepi pa je na voljo Playa Vik, razkošno počitniško naselje, ki ga je dal zgraditi norveški milijonar, za goste pa so ga odprli decembra lani. Načrte zanj je izdelal arhitekt Carlos Ott. Sobe so v celoti prebarvali umetniki, in to po sistemu, ki je prijazen do okolja in ki ga je lastnik prej preizkusil v bližnji krčmi.

Glavna znamenitost naselja Playa Vik - velikanska kocka iz titana in stekla, ki se dviga visoko nad zemljo - je povzročila precejšnje razburjenje med prebivalci, ki si želijo, da bi mesto ohranilo staro podobo. Augustin Leone, generalni direktor naselja Playa Vik, pa poudarja: »S takšnimi potezami hočemo doseči, da se Jose Ignacio uvrsti med svetovno znana letovišča. Playa Vik je edino resnično razkošno počitniško naselje na tem območju.«

Mestne oblasti si sicer prizadevajo ohraniti nadzor. Zakon iz leta 1993 recimo dovoljuje zgolj gradnjo enodružinskih hiš, ki ne smejo biti višje od sedmih metrov. Tudi poslovne dejavnosti so omejene. Hoteli in disko klubi so strogo prepovedani, za prireditev zabave pa je treba imeti posebno dovoljenje.


»Želimo si ustvariti kraj, kjer bo vladalo družinsko vzdušje. Kraj, kamor bodo ljudje prihajali zato, ker imajo radi morsko obalo, šumenje vetra in pljusk valov,« pravi Javier Ruibal, direktor razvojnega urada v Jose Ignaciu. »Postaviti želimo še gastronomsko središče, v katerem bodo preživeli dan, zvečer pa se bodo vrnili v zavetje mirnega mesteca,« je še dodal Ruibal.
Prebivalci Jose Ignacia pa niso kdove kako navdušeni nad spremembami. Eduardo Techera, ki se je pred 51 leti rodil v njem, se je s šestimi preselil na podeželje. »Z ekonomskega stališča so spremembe dobrodošle, meni pa niso pogodu. Prav nič mi ne ugaja Jose Ignacio s prometnimi zamaški, stresom in norenjem. Rad sem imel mir, ki je vladal v starem Jose Ignaciu,« se otožno spominja Eduardo.

Vsako leto preživi v mestu poletne počitnice okoli 800 ljudi, preostali del leta pa živi v njem le kakšnih trideset prebivalcev. Na plošči sredi glavnega trga je zapisano: »Tukaj se sliši le šum vetra.«