Tiskane izdaje
Manj tvegano pitje alkohola naj bi ugodno vplivalo na zdravje, karkoli več pa negativno, pravijo strokovnjaki. "Ko zaužijemo alkohol, večina etanola skozi stene tankega črevesa preide v kri. Največjo vsebnost v krvi doseže trideset do devetdeset minut po zaužitju. Odvisna je od hitrosti vsrkanja iz črevesa, zaužite hrane, telesne teže in tudi same sposobnosti telesa za presnovo alkohola. Nekaj raziskav dokazuje, da lahko manj vegano pitje alkohola ugodno vpliva na zmanjšanje tveganja za koronarno srčno bolezen, ki je najpogosteje posledica ate-roskleroze," pravi sogovornica. Prav tako lahko odgovorno pitje alkohola prepreči nastanek rdečega nosu in obraza, kar je posledica razširitve žil, omogoča trezno razmišljanje, preprečuje dehidracijo organizma, ki je posledica večjega izločanja urina, in prepreči nastanek glavobola.
Preveč je hitro preveč
Strokovnjaki opozarjajo, da moramo biti previdni, ker lahko prevelik vnos alkohola vodi do hudih zdravstvenih težav. "Poleg tega, da čezmerno pitje alkohola povzroča zasvojenost, je alkohol povzročitelj več kot šestdesetih bolezenskih stanj. Škodljiva raba je vpletena v nastanek številnih socialnih problemov, kot so vzgojno zanemarjanje, fizično nasilje, ločitev, odsotnost z dela, invalidnost, finančne težave in samomor. Povzroča pa tudi nastanek bolezni, kot so alkoholna psihoza, alkoholna okvara srčne mišice in živčevja, zastrupitev z alkoholom, ciroza, rak ustne votline, žrela, požiralnika, želodca, jeter in grla, epilepsija, povišan krvni tlak in možganska kap, pljučnica, bolezni požiralnika, želodca in dvanajstnika ter vnetja trebušne slinavke." Pitje večjih količin alkohola naenkrat povečuje tveganje za nastanek srčnih motenj ritma in nenadne srčne smrti. Raziskave kažejo, da se pri pretiranem uživanju alkohola poveča tveganje za vpletenost v nasilna dejanja, vključno s spolnim nasiljem in nasiljem v domačem okolju. Z naraščanjem splošne družbene porabe alkohola se povečujeta resnost in teža nasilniških dejanj. Čezmerna raba alkohola vpliva na slabšo delovno storilnost in je lahko vzrok za nesreče pri delu. S povečanjem števila pivskih priložnosti naraste tveganje za prometne nesreče.
Leta 2003 je bilo pri nas zaradi bolezni in zastrupitev, ki jih lahko pripišemo alkoholu, kar 3995 primerov hospitalizacij (1,6 odstotka vseh), 1980 primerov začasne odsotnosti z dela (ena je povprečno trajala 43 dni), umrlo pa je 608 oseb (3,1 odstotka vseh smrti), med katerimi je bilo 397 mlajših od 65 let.
Kdo ne sme piti alkohola
Za ljudi, ki so že kdaj v preteklosti imeli resnejše težave zaradi pitja alkohola, je najbolje, da se mu povsem odpovejo, meni dr. Pavličeva. Zdravniki ga prav tako popolnoma odsvetujejo otrokom in mladini, nosečnicam, doječim materam in ljudem z nekaterimi obolenji, kot so bolezni jeter in trebušne slinavke, živčne bolezni, božjast, poškodbe ali bolezni možganov. Uživanje alkoholnih pijač odsvetujejo vsem v času dela s stroji, saj se lahko poškodujejo. Še posebno pa strokovnjaki poudarjajo, da nikdar ne pijmo alkohola, kadar vozimo ali smo kako drugače udeleženi v prometu. Prav tako se mu morajo povsem odpovedati tisti, ki uživajo nekatera zdravila (antibiotike, antikoagulante, zdravila proti depresiji, zdravila za sladkorno bolezen, antihistaminike, zdravila proti epilepsiji, betablokatorje, protibolečinska zdravila, uspavalne tablete). "Kombinacija alkohola in zdravil ali drog lahko dodatno škoduje zdravju. Nekatera poživila, ki jih ljudje zaužijejo po čezmernem pitju, zmanjšajo občutek pijanosti. Hrana, telesni napor, kava (kofein) ter mamila, kot so kokain in amfetamini, lahko nekoliko povečajo budnost, vendar ne izboljšajo zmanjšane sposobnosti koordinacije in presoje, ki jo povzroči alkohol. Edino zdravilo za streznitev je čas. Telo lahko razgradi le eno enoto alkohola na uro in tega procesa nikakor ni mogoče pospešiti," je jasna dr. Pavličeva.
Celoten članek preberite v Magu!
