Tiskane izdaje
Šestdeseta leta
Od šestdesetih let naprej se je porušilo razmerje moči med moško in žensko seksualno participacijo: če je bilo prej popolnoma običajno, da se ženska pasivno podreja moški (seksualni) dominaciji, je bilo v sedemdesetih za mnogo žensk moralno sprejemljivo, da so odkrito častile 'zipless fuck' - torej po domače povedano seks brez obveznosti. (Jong, 1973).
Feministke so zavrnile Freudovo hipotezo o vaginalnem orgazmu in zagovarjale klitoralni užitek. Seks zaradi seksa samega oziroma čisti eroticizem je postal ena od možnih in sprejemljivih alternativ seksualne prakse, čeprav se je v svoji najbolj izčiščeni obliki realiziral med homoseksualci. Tudi tiste ženske, ki so zagovarjale sanje o svobodi poželenja, so z večino žensk delile željo po seksualnosti, ki ni okužena z moško prevlado. Vendar se je skladnost med mesenim poželenjem in željo po intimnem razmerju izkazala za problematično; sama osvoboditev izza tradicionalne moralne bodeče žice je pozabila na zahteve, ki so ji sledile.
Osemdeseta leta - odločen NE hlinjenju orgazma
V osemdesetih se je tako pozornost od razlik med generacijami prevesila v razlike med spoloma, žensko gibanje je pretresalo vprašanja spolnega nasilja, spolnega nadlegovanja in pornografije. Ženske so v diskusijskih skupinah ugotavljale, da jih ni malo, ki hlinijo orgazem. Kate Millet je v Seksualni politiki leta 1970 napadla sovražnost moške kulture in trdila, da lahko le svoboden seks vodi v zdrav odnos, Shulamith Firestone je videla rešitev za osvoboditev izpod jarma seksualne dvojnosti, ki je jedro spolne, razredne in rasne dominacije, v umetni oploditvi. Zahtevo po nadzoru nad lastnim telesom so izražale v bitki za legalizacijo splava in zakonski definiciji posilstva kot zločina.
Radikalne feministke napadejo pornografijo
Gojile so prepričanje, da pornografija spodbuja moške k nasilju nad ženskami, vse moške so označile za opresorje (tisti, ki obda s pajčevino), seksualnost pa kot orožje, ki služi njihovim potrebam. Antipornografsko gibanje je ostro, včasih celo agresivno obsodilo celoten žanr, ne glede na to, da je bilo že tedaj na voljo precej raziskav, ki so pokazale, da pornografske podobe ne vzburjajo le moških, temveč tudi ženske, ter da je med izkušnjami ženskih in moških porabnikov pornografije relativno malo razlik. In kje tiči ironičnost dogajanja? V tem, da je problematičnost seksualne emancipacije našla obrambo v napadu na moško opresijo, kar je bil izraz strahu žensk pred izražanjem sebe kot seksualnega subjekta.
Upor moški dominaciji ali Tudi me hočemo orgazem!
Na nasprotnem polu seksualne emancipacije so se ženske upirale moški dominaciji z odločnim zavračanjem intimnega odnosa po načelu »Don't go for hapiness, just go for orgasm« (ne išči sreče z njim, zasleduj zgolj orgazem!), kot pravi Rubinstein. V strahu pred izgubo moči pred moškimi so sprejele samo eroticizem in zanj žrtvovale ljubezen. Ta dva ekstrema, zavračanje eroticizma in zavračanje intimnosti, ponazarjata razpetost in problematičnost intimnosti in ljubezni v času, ko imajo ženske možnost izrazizi obe plati, ne več le ene ...
Dogajanja v poznih osemdesetih - Porno filmi za ženske
V poznih osemdesetih letih so feministke iskale vzroke za moško zatiranje v ustaljenih družbenih vzorcih in osebnostnih strukturah. Vzporedno s tem je naraščalo zanimanje za ženska vprašanja seksualnosti. V nasprotju z antipornografskim gibanjem, ki je bilo označeno kot puritanizem, pa so se na tržišču pojavili pornografski filmi za ženske, ki so prikazovali ženski užitek in ženske kot iniciatorke seksualne aktivnosti.
Ženske so bolj sproščeno razmišljaje o stvareh, ki so bile prej izključno moška domena: o več kot enem razmerju naenkrat, o izkušnjah 'one-night standa' s popolnim tujcem itn. Domnevamo lahko, da sta se ženski in moški pogled na seksualno poželenje predvsem v tem času pričela postopno izenačevati.
Devetdeseta - poplava spolnih pripomočkov za ženske
Oziroma nadaljeval: potrošnja pornografskih filmov in erotičnih pripomočkov za ženske, predvsem vibratorjev, se je med leti 1993 in 1994 v Nemčiji povečala za 25% (Wouters, 1999). Pornografija in ekperimentiranje sta postala pogosta načina za poživitev razmerja, mnoge ženske so se obrnile h 'kinky sexu' in 'body piercingu'. Več je bilo oralnega seksa (delno zaradi strahu pred aidsom). Lep primer novih pogledov na različne seksualne prakse ponazarja protagonistka iz filma Clerks, ki trdi, da je dekle, ki je izvajalo samo oralni seks, še vedno devica.
Pozabljena intimnost - zopet oživljena
V devetdesetih letih se je povečala tudi želja po intimnosti in razmerju. Spolnost je bila spet pojmovana kot del odnosa, v splošnem je eroticizem kot samemu sebi namen pojemal, geslo »sex for sake of sex is out« (Dovolj imamo tega, da seksamo samo zato, da seksamo) je bilo pogosto tudi med najstniki, med katerimi se je, tako pri dečkih kakor pri deklicah, povečal delež tistih, ki so dali v dolgoročnem smislu prednost spolnim odnosom v ljubezenski zvezi pred tistimi »za eno noč«.
Power-feminizem
Pojavil se je koncept, ki je zagovarjal možnost sodelovanja z moškimi ter označil tiste feministke, ki so še vedno poudarjale moško zatiranje, za »žrtve«. Družbena interakcija med spoloma je postala pazljivejša in zavoljo medsebojnega zaupanja, ki je postalo ključni element v odnosu, tudi kočljivejša. Emancipacija ženske seksualnosti je tako zmanjšala kontrast med moško in žensko manifestacijo spolne sle v prid večje variabilnosti.
Ženske v splošnem dajejo več iniciative kot prej in svobodneje razpravljajo o svojih seksualnih željah ter preferencah. Prav tako se je občutno podaljšal starostni razpon ženskega seksualnega življenja, ki je danes sorazmeren z moškim - prej so seksualnost po petdesetem letu prakticirali skoraj izključno moški, danes pa je podobno staranje para običajno.
Več na intimatemedicine.si
