Tiskane izdaje
Ljubljana - Ali je za vse res krivo vreme? Pravijo, da je. In zato si bo najbrž oddahnil marsikdo, ki ga je te dni na noge pognala vsaka malenkost, ki je neutrudno bentil nad soudeleženci v prometu, od časa do časa brez dobrega razloga pripomnil kakšno pikro na račun sodelavcev, stresal jezo na družinske člane ali preprosto zjutraj ni in ni mogel vstati iz postelje, v kateri se je sicer pol noči premetaval in potil. Tanja Cegnar z Agencije RS za okolje muhasto razpoloženje in številne zdravstvene nevšečnosti res pripisuje vremenu. Raziskave menda celo kažejo, da je za njegove spremembe občutljiva približno polovica ljudi. Ti bodo danes verjetno še malce na trnih, v nedeljo se bo njihovo razpoloženje že izboljšalo, v prvi polovici prihodnjega tedna pa se bo marsikdo že spet pritoževal - zaradi vročine.
Vremenske napovedi starih mam, ki temeljijo predvsem na tem, ali tisti dan še prav posebej čutijo bolečine v sklepih in ali so bile blagoslovljene z vso nočjo mirnega spanca, niso povsem iz trte izvite. To potrjuje svetovalka za podnebne spremembe Tanja Cegnar. Kroničnim bolnikom se zaradi vremenskih sprememb bolezenski znaki še okrepijo, zdrave ljudi pa pogosto prizadenejo glavoboli, migrene, tako imenovane fantomske bolečine in bolečine na mestih, kjer so sicer že pozdravili poškodbo.
V takih dneh slabše spijo, so notranje nemirni, razdražljivi, potrti, hitreje se utrudijo, teže ostanejo zbrani, skratka, slabo se počutijo brez pravega razloga, našteva Tanja Cegnar. Tudi tisti, ki jih je že en sam kozarček rujnega nepričakovano pahnil v omotičnost, se lahko pomirijo: v obremenilnih vremenskih razmerah bolj čutimo tudi vpliv alkohola in drugih psihoaktivnih snovi.
Kaj se dogaja v zraku?
Še pred dobrim tednom bi lahko stavili, da se je podalpska dežela preselila nekam v trope, saj so se sopara in hudi nalivi izmenjavali v neverjetno kratkih intervalih. Ta teden bi bila najbrž vsem skupna ugotovitev, da imamo monsun. Zalita železniška proga in številne kleti, otežen promet, reke so se razlile čez bregove, sprožili zemeljski plazovi, ljudje so morali bežati iz hiš ..., se nizajo informacije medijev. Kaj se pravzaprav dogaja tam zgoraj?
Tanja Cegnar takole razloži: »V zmernih geografskih širinah se srečujeta hladna in topla zračna gmota. Meja med njima valovi in na njej nastajajo območja nizkega zračnega pritiska z vremenskimi frontami. Hladen zrak sega nad nekim območjem včasih bolj in včasih manj proti jugu. Če nekje prodre daleč na jug, drugje odrine topel zrak više proti severu. Ponavadi se taki prodori hladnega zraka bolj ali manj počasi pomikajo proti vzhodu, včasih se tudi ustavijo ali se celo umaknejo proti zahodu. Hladen zrak izpodriva toplega, zato se dviga in nastajajo oblaki; pogosto je v zraku dovolj vlage, da nastanejo tudi padavine.«
Ker največ padavin pade v obliki ploh in neviht, je porazdelitev zelo neenakomerna. V Portorožu, denimo, je bilo ta mesec malo padavin, v Ljubljani smo že zdaj blizu julijskega dolgoletnega povprečja za ta mesec, prav tako na Kredarici in v Prekmurju - vendar še niso upoštevane včerajšnje izdatne padavine. Njim primerna je bila biometeorološka napoved: vremenski vpliv bo obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, priporočamo večjo previdnost.
Ali je res kaj na tem, smo vprašali tudi psihologa dr. Marka Poliča, predstojnika Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. S kakšno znanstveno teorijo vpliva vremena na psihološko stanje ljudi na hitro ni mogel ne ovreči ne potrditi (še najbliže temu je nemara boj proti depresivnosti z osvetljevanjem v času dolgega obdobja mraka v skandinavskih državah), vsekakor pa se je strinjal, da obilno deževje povzroča nejevoljo. Če ne zaradi drugega, ker moti pri vsakdanjih opravilih, kakšnih hujših psihičnih posledic pa po njegovem ne pušča. Nekaterim lahko gre slabo vreme na roko in jim olajša delo, ker ni prevroče, razmišlja Polič, res pa je tudi, da marsikdo prav ta čas nima drugih skušnjav in prej zavije k zdravniku, morda celo psihologu.
Vreme nagaja tudi Meti Malus
Vreme ni prizaneslo niti astrologinji Meti Malus. Pravi, da ga močno čuti, predvsem vpliv velikih temperaturnih razlik od jutra do večera. Še veliko bolj pa jo vznemirja pri njenem delu: telefoni nenehno zvonijo, ljudje so negotovi, malodušni, popadljivi in prepirljivi, tako, da na koncu pogovora pozabijo na sicer že ustaljeno vljudnostno frazo »lep dan«, se pritoži astrologinja.
Da je bila napetost še večja, sta se v zadnjih dneh obupnemu vremenu pridružila polna luna in lunin mrk, niza dejavnike, ki vplivajo na razpoloženje ljudi. »Pritožujejo se brez kakšnih konkretnih razlogov,« ugotavlja. Pa tudi lepše čase jim je skoraj nemogoče napovedati, saj so manj dovzetni za pozitivne sugestije in pričakujejo same negativne stvari. Za nameček ji pri napovedi tudi zvezde, kot je razumeti, niso prav naklonjene: »Ob luninih menah se je včasih dalo zanesljivo reči, da se bo vreme spremenilo, zdaj pa to ne drži več.«
A kljub vsemu za prihodnji mesec napoveduje vedrejše nebo: 22. julija se začnejo pasji dnevi (to se zgodi, ko je zvezda Sirius v ozvezdju Velikega medveda) in trajajo do 23. avgusta. To bo sušno obdobje, ugotavlja Meta Malus na podlagi položaja in premikanja planetov.
Lepšo napoved so nam namenili tudi meteorologi. Danes bo dež ponehal, razjasnilo se bo, le popoldne se lahko pojavijo kratkotrajne plohe. A še te se bodo menda v nedeljo razblinile, v ponedeljek in torek bo sončno in topleje. Za naprej pa Tanja Cegnar (še) ni mogla napovedati dolgega vročega poletja: daljše je obdobje, manj zanesljiva je napoved.
V prihodnjih dneh bo jasnejše tudi razpoloženje, a ga bo že kmalu najbrž načela vročina, Tanja Cegnar vendarle ni preveč optimistična. Sončno vreme na ljudi resda deluje spodbudno, a če se mu pridruži visoka temperatura zraka ali visoka vlaga, je toplotna obremenitev večja, ta pa poslabša razpoloženje. Vplivi vremena na ljudi se navadno pojavijo ob približevanju vremenske fronte - čeprav je vreme na prvi pogled lepo, to ne pomeni, da bodo ljudje židane volje. In nasprotno: tudi če dež še ni povsem ponehal in se oblaki niso umaknili, je lahko počutje prav dobro.
Iz sobotne tiskane izdaje Dela
