Kitajsko novo leto: bo leto zajca bolj umirjeno in pozitivno?

»Vsako leto pripada drugemu znamenju iz kitajskega horoskopa. Preteklo, 2010., je bilo tigrovo in zato močno in živahno. Leto zajca pa bo bolj umirjeno in zagotovo uspešno!« navdušeno pove Kitajka Aifen Ji, ki je pred štirinajstimi leti iz kitajske province Zhejiang prišla v Slovenijo in v Kamniku z možem Xiaowi Chenom odprla kitajsko restavracijo.

S rečava se v Mostah pri Komendi, kjer me prijazno sprejme v novi restavraciji Hong Kong 2, ki sta jo zakonca nedavno odprla. »Vse sva opremila s pohištvom in kipci iz Kitajske, v kuhinji pa diši po različnih kitajskih jedeh, ki jih pravkar za goste pripravlja moj mož,« se nasmehne in doda, da so se dobro pripravili tudi na tradicionalno večerjo, ki so jo imeli na večer pred začetkom kitajskega novega leta. »Navada je, da se za novo leto družine zberemo skupaj in pripravimo obilno večerjo s tradicionalnimi kitajskimi jedmi. Obložena miza je polna dobrot. Ne smeta manjkati korenje in bambus, pa riba, za novo leto je obvezna tudi jed jiaozi (slovensko jih imenujemo žlikrofi) in svinjina. Včasih so ženske deset dni pripravljale slavnostno večerjo, zdaj pa je tempo življenja hitrejši in pripravam namenimo manj časa.« Kitajci novo leto imenujejo tudi praznik pomladi in je še vedno pomemben del njihove tradicije. »Uradno vstop v novo leto sicer praznujemo prvega januarja, toda kitajsko novo leto je za vsakega Kitajca še vedno nekaj posebnega. Deloma bi ga lahko primerjali s tukajšnjim praznovanjem božiča. Družina in prijatelji se zberemo, to je čas, ko smo vsi skupaj. Novo leto je tudi čas za nove začetke. Ljudje so dobre volje in velja, da se v teh dneh nihče ne sme prepirati ali govoriti grdo. Oblečemo nova oblačila, saj predstavljajo nov začetek.« To je tudi čas obdarovanja. Simpatična Kitajka se rada spominja praznovanj, ko je bila še deklica: »Včasih so nas otroke obdarovali z bonboni in pogosto smo sladkarije dobili tudi od sosedov. Zdaj je drugače, saj otroci dobijo igrače.« Tradicija se prenaša na mlajše generacije in oba otroka gostincev Aifen Ji in Xiaowi Chena, 12-letna hči in osemletni sin, vsako leto z veseljem pričakujeta slavje. »To je dan, ko jim je dovoljeno vse, lahko gledajo televizijo, se igrajo,« nasmejana pove.

V času praznovanja novega leta, ki traja kar petnajst dni, se Kitajci v domovini množično obiskujejo, po telefonu pokličejo sorodnike in si zaželijo uspešno leto in dolgo življenje. Pogost običaj je, da se po večerji družina zbere pred televizijskim sprejemnikom in spremlja bogat, več ur trajajoč glasbeni in kulturni program, ki ga predvaja kitajska CCTV. Vse je v znamenju ognjeno rdeče barve, ki predstavlja srečo, denar in življene, hkrati pa odganja nesrečo. Vrhunec je praznik luči, ki se dogaja 15. dan prvega kitajskega meseca. »Na praznovanjih je zelo veliko zmajev. Navada je spuščanje raket in metanje petard, saj verjamemo, da glasno pokanje in iskrenje odganja nesrečo in zle duhove,« pripoveduje Aifen Ji. V Sloveniji na kitajsko novo leto sicer ne morejo spuščati raket, saj bi s tem kršili zakon, zato pa izobesijo lampijončke in v stanovanju prižgejo vse luči. »Svetloba predstavlja lepo prihodnost in veselje.«