Tiskane izdaje
Na površinski ravni pozimi res zbolimo za prehladnimi boleznimi zaradi zunanjih sovražnikov, virusov in bakterij, vendar pa je dejanski, notranji pogoj teh infekcij predvsem slabše delovanje imunskega sistema. Ta je brez prave moči zaradi preobremenjenosti presnove, ki se mora ukvarjati z njej neustrezno mrtvo hrano.
Čiščenje telesa
Navadni prehlad, za katerega ni učinkovitega zdravila, je pravzaprav oblika čiščenja organizma. Lahko je tudi posledica uživanja preveč škroba in mleka namesto presne rastlinske hrane. Žitni škrob, zlasti v obliki belega kruha, peciva in drugih močnatih jedi, pa tudi mleko, predvsem v obliki sirov in drugih koncentriranih mlečnih izdelkov, sta tako zelo kislotvorni živili, da se telo pozimi nanju pogosto odziva z velikimi količinami sluzi, ki mu pomagajo odplaviti strupene, neasimilirane presnovne ostanke. Toplotno obdelana žitna hrana ostaja večinoma neprebavljena v prebavnem sistemu, v katerem dobesedno vre, pri čemer se sprošča zlasti za srce in srčne bolnike nevarni ogljikov dioksid. Pri kravjem mleku je zdravstveno sporna predvsem homogenizacija, ki mleko razbije v emulzijo. Ta se lahko skozi stene črevesja neprebavljena prosto prebije v krvni obtok, kjer se nalaga na ožilje in povzroča visok krvni tlak. Drugi, morda še pomembnejši vzrok, zaradi katerega je presnova pri uživalcih veliko mleka tako obremenjena, da oslabi imunski sistem, pa je v tem, da mlečna beljakovina (kazein) pri odraslih ostaja neprebavljena in gnije v črevesju. Encim za njeno presnovo namreč nehamo izdelovati že v otroštvu. Mleko povzroča odraslim presnovne težave tudi zaradi ogljikovih hidratov v njem, ki jih prav tako ne moremo več prebaviti.
Imunski sistem pogosto nevede slabimo z najrazličnejšimi cepljenji in številnimi zdravili, predvsem antibiotiki, ki lahko povsem uničijo črevesno floro in tako okrnijo presnovo, da je lahko resno in dolgotrajno prizadet tudi imunski sistem. Tega neposredno ali posredno prizadenejo tudi protivnetna zdravila, tako steroidna kot nesteroidna, ter antacidi, ki vsebujejo aluminij.
Kaj najbolj zaleže?
Najboljše sredstvo, ki imunskemu sistemu omogoča zdravje in dobro delovanje, je hrana, ki v telesni presnovi ne učinkuje kislotvorno, ampak alkalno. Takšna je le presna, živa. Kuhana hrana kisa in posredno zastruplja telo. Postavlja temelje za izbruh t. i. infekcijskih in degenerativnih bolezni, in imunski sistem zaradi obremenjene presnove ne zmore več optimalno delovati.
Sveže sadje in zelenjava z veliko vitamina C in drugih nujnih vitaminov, flavonoidov, encimov, rudninskih snovi, sladkorjev, kislin in vlaknin v organski, živi obliki sta najboljši odstranjevalec presnovnih ostankov in nevtralizator strupov. Razgrajujeta tudi usedline in obloge na črevesju in ožilju. Sveže sadje in zelenjava hkrati razkisujeta telo, poživljata prebavo in presnovi omogočata polno delovanje. S takšno hrano si počasi opomore tudi črevesna flora, tako da lahko imunski sistem deluje nemoteno in enako učinkovito poleti in pozimi.
1. Vitamin C
Je za imunski sistem najpomembnejši vitamin, saj njegove celice spodbuja k uničevanju patogenih bakterij, virusov in prostih radikalov. Najpomembnejši viri so južno sadje, svež peteršilj, paradižnik, paprika, koleraba, šipek, robidnice itd.
2. Vitamin E
Tudi ta je enako pomemben. Največ ga je v hladno iztisnjenih rastlinskih oljih (če so v povsem temnih steklenicah) in avokadu, orehih in drugih oreških in semenih, še zlasti v pinjolah; veliko ga je tudi v ohrovtu, rdečem zelju, bučah itd. Ker je izjemno občutljiv za vročino in svetlobo, ga v kuhani hrani in svetlobi izpostavljenih živilih ni več.
3. Provitamin A
Karotinoid oziroma provitamin A krepi odpornost sluznic v nosu, žrelu in bronhijih in tam zavira razmnoževanje škodljivih virusov in bakterij. Največ ga vsebujejo korenje, buče, buče hokaido, kreša, kaki itd.
4. Vitamin B6
Vitamin B6 ali piridoksin omogoča nemoteno delovanje imunskega sistema in njegovih celic na proste radikale. Največ ga je v soji, grahu, čičerki, sezamu, sončnicah, orehih, lanenem semenu itd.
5. Folna kislina
Gre za vitamin B8, ki pospešuje tvorbo protiteles in povečuje njihovo občutljivost ter tako povečuje obrambne sposobnosti telesa. Največ je je v peteršilju, temno zeleni zelenjavi in avokadu. Fenolne kisline, ki podpirajo široko in polno delovanje imunskega sistema, so predvsem v jagodičju, ribezu, brusnicah, borovnicah, malinah itd.
6. Vlaknine
V črevesju prav zaradi njih nastaja posebna učinkovina, ki zavira degenerativne in vnetne procese in skrbi za zdravo črevesno floro. Samo takšna je namreč sposobna iz hrane asimilirati vse potrebne biološke učinkovine za telesno presnovo. Največ vlaknin je v svežem sadju in zelenjavi.
7. Glukozinolati
So pomembni za uničevanje prostih radikalov in patogenih bakterij in virusov. Največ jih je v svežem hrenu, kreši, zelju, repi, brokoliju. Hren vsebuje gorčično olje, ki je še posebno učinkovito proti virusom.
8. Minerali
Imunski sistem ne more dobro delovati, če mu primanjkuje magnezija (v sončnicah, lanenem semenu, maku, pinjolah, sezamu, soji itd.), bakra (v kakavu v prahu, sezamu, sončnicah itd.), selena (v gobah, kolerabi, polnozrnatem kruhu in drugih ovojnicah žitaric) ali cinka (v maku, sezamu, fižolu, grahu itd.).
Iz Delove priloge Ona!
