Lahko ptice raznesejo virus gripe po vsem svetu?

Ljubljana – Koliko je utemeljen strah, da lahko ptice selivke – ki se selijo s celine na celino – prenašajo s seboj tudi neljubega gosta, po njih poimenovanega virus (H5N1) in resno ogrožajo ljudi? O tem je tudi v strokovnih krogih več ugibanj kot zadovoljivih odgovorov, vendar pa v svetovni zdravstveni organizaciji (SZO) in evropskem Centru za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (ECDC) spremljajo pojav in spodbujajo raziskave, pripravljajo pa tudi »vročo vajo« za primer, če bi se bolezen v večjem obsegu razširila po svetu, med perjadjo in – med ljudmi.

Ptičjo gripo in njeno širjenje med domačo perjadjo smo spremljali predvsem na Kitajskem, v Vietnamu in še nekaterih azijskih državah, zadnje čase pa je javnost vznemiril ruski epidemiolog Genadij Oniščenko z napovedjo, da lahko ptice selivke razširijo virus ptičje gripe v ZDA in južno Afriko ter vse do Sredozemlja. Če države ne bodo resno ukrepale, lahko pričakujemo globalno epidemijo.

Različne ptice selivke, največkrat divje race, so pravi rezervoar tako imenovane aviarne influence. Tem živalim okužba z virusom aviarne influence ponavadi ne povzroča posebnih težav, se pa z izločki zanese na farme piščancev in puranov. Tudi ptice lahko zbolijo za hudimi oblikami gripe in poginejo. Aviarni tip virusa influence kroži med domačo perutnino in lahko se zgodi, da spremeni svoje lastnosti (mutira). Iz virusa influence, ki ni bil nevaren, se lahko spremeni v HPAI, visoko patogeni aviarni tip. Tak tip virusa se hitro širi med živalmi, obolela perutnina hitro pogine. Tip virusa HPAI dobro in dolgo časa preživi v okolju in se zlahka prenaša s farme na farmo, če ni strogih higienskih ukrepov.

Z enim gramom iztrebkov se lahko okuži milijon ptic

Virus se uniči pri 56 °C v treh urah ali pri 60 °C v 30 minutah in z običajnimi dezinfekcijskimi sredstvi, kot sta formalin ali jod. Virus lahko v ptičjih iztrebkih pri nizkih temperaturah preživi tudi tri mesece ali več. V vodi lahko preživi do štiri dni pri temperaturi 22 °C in več kot 30 dni pri temperaturi 0 °C. Študije so pokazale, da lahko en sam gram iztrebkov, okuženih z visoko patogeno različico bolezni, vsebuje tolikšno količino virusa, da se z njim lahko okuži milijon ptic.

Začetek nove pandemije gripe?

Visoko patogen virus H5N1, ki je preskočil s perjadi na ljudi, lahko povzroči pandemijo gripe. Strokovnjaki vedo, da si lahko ptičja in človeška gripa izmenjata gene, če se človek sočasno okuži z obema. Takšna izmenjava genov v človeškem telesu bi lahko povzročila nastanek novega podtipa virusa gripe. Naravno imunost pa bi imeli le redki. Cepiva, ki jih vsako leto razvijejo za zaščito pred gripo v jesensko-zimski sezoni, proti takšnemu novemu podtipu bolezni ne bi bila učinkovita. Če bi novi virus hkrati vseboval še dovolj človeškega genskega materiala, bi lahko razvil tudi sposobnost prenosa s človeka na človeka in ne le s perjadi na človeka kot doslej. V tem primeru, smo zvedeli med pogovorom s prim dr. Alenko Kraigher, predstojnico Centra za nalezljive bolezni na Inštitutu za varovanje zdravje (IVZ), bi nastale ugodne razmere za začetek nove pandemije gripe, katere posledice bi bile še posebno katastrofalne.

V skladu s programi SZO in že omenjenega centra ter veljavnimi dokumenti glede preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni mora imeti po besedah dr. Kraigherjeve vsaka država ustrezne načrte; kar zadeva najbolj izpostavljeno perutnino pa tudi druge živali, je za to pristojna veterinarska inšpekcija. Preprečiti mora, da se bolezen ne bi prenesla z okuženimi živalmi, druge pristojne službe pa so odgovorne za humano medicino.

Na tem področju je že od nekdaj aktualno zaščitno cepljenje. Že dolgo ga priporočajo za zaščito pred doslej znanimi vrstami virusov gripe, ki prihaja pozimi, posebnega cepiva prav za zaščito pred opisanim spremenjenim in morebitnimi novimi vrstami virusov ptičje gripe (z neprijetno lastnostjo, da se lahko hitro spreminjajo in selijo med vrstami) pa za zdaj tudi po svetu še ni.

Množični pogin perutnine v Rusiji

Ruske oblasti so v sredo sporočile, da so na neki kmetiji v republiki Kalmikija, v Južnem zveznem okrožju, zdravstveni delavci odkrili množični pogin perutnine. Bojijo se, da ga je povzročil virus ptičje gripe, ki so ga v Rusiji prvič odkrili pred enim mesecem, od takrat pa se nezadržno širi proti Uralu in Evropi pa tudi na jug v Kazahstan in Mongolijo.

Vzroke pogina ptic še proučujejo. Sergej Dankvert, vodja zvezne veterinarske in fitosanitarne službe, je za rusko tiskovno agencijo Itar-Tass povedal, da je eden od možnih vzrokov tudi infekcija zaradi parazitskih črvov in da preliminarne analize niso pokazale prisotnosti virusa ptičje gripe. Kljub temu je strah pred širjenjem te bolezni v evropskem delu Rusije čedalje večji.

Kmetija, na kateri je poginila perutnina, je od kraja v Sibirskem zveznem okrožju, kjer so sredi julija odkrili prvi primer ptičje gripe v Rusiji, oddaljena kakih 2000 kilometrov. Strokovnjaki domnevajo, da sta virus z oznako H5N1, zaradi katerega je v jugovzhodni Aziji od leta 2003 umrlo več kot 50 ljudi, v Novosibirsko oblast na jugu države zanesli dve vrsti ptic, ki letajo tja s tega dela Azije.

Iz Novosibirske oblasti se je ptičja gripa doslej razširila v Omsko oblast in Altajski kraj, ki prav tako ležita v Sibirskem zveznem okrožju, in proti zahodu v južni del Uralskega zveznega okrožja (Tjumenska, Kurganska in Čeljabinska oblast) vse do gorovja Ural, geografske meje med Azijo in Evropo. Ruski zdravstveni delavci preiskujejo tudi množični pogin rac v Sverdlovski oblasti. Menda se epidemija širi tudi na sever po vzhodnih obronkih Urala. Poleg tega so po odkritju v Novosibirski oblasti našli virus še v Kazahstanu in Mongoliji.

Po podatkih ruskih oblasti je v tej državi zaradi virusa ptičje gripe poginilo že več kot 13.000 glav perutnine, več kot 112.000 pa so jih pobili, da bi preprečili nadaljnje širjenje epidemije.
Glede na to, da je epidemija ptičje gripe že dosegla gorovje Ural, je njeno nadaljnje širjenje na ozemlje Evrope le še vprašanje časa. Strokovnjaki se bojijo, da jo bodo tja ponesle jate ptic, ki se iz tega dela Rusije pred nastopom ostre zime selijo proti Kaspijskemu in Črnemu morju, južni Evropi in severni Afriki, virus pa bi se lahko na ta način razširil tudi na Bližnji vzhod. Po napovedih ruskih zdravstvenih oblasti bi lahko virus ptičje gripe obale Kaspijskega in Črnega morja dosegel že to jesen (če so ptice v republiki Kalmikija res poginile zaradi ptičje gripe, se je to že zgodilo) in se nato razširil na Bližnji vzhod in Sredozemlje. V evropski del Rusije bi se po teh napovedih lahko razširil spomladi.

Strokovnjaki se še zlasti bojijo, da bi virus H5N1 mutiral.