London najbolj stresno evropsko mesto

Po novih raziskavah so prebivalci Londona najbolj izpostavljeni stresu. Sledijo jim Parižani in Rimljani. Vir največjega stresa jim predstavljajo finančne skrbi, udeleženost v prometu in naraščajoči življenjski stroški.

Objavljeno
07. januar 2009 12.41
Ka. Š.
Ka. Š.
Ljubljana - Po novih raziskavah so prebivalci Londona najbolj izpostavljeni stresu. Sledijo jim Parižani in Rimljani. Vir največjega stresa jim predstavljajo finančne skrbi, udeleženost v prometu in naraščajoči življenjski stroški.


V raziskavi, ki jo je naročil easyJet, je sodelovalo tisoč Britancev, ki so določali najbolj stresne evropske prestolnice in najboljše načine za sprostitev ter premagovanje stresa.


Zato morda ni presenetljivo, da se je na sam vrh lestvice uvrstil ravno London, okoli 57 odstotkov anketirancev ga je označilo kot najbolj stresnega. Sledi Pariz (39 odstotkov), Rim (26 odstotkov), Istanbul (20 odstotkov), Berlin (15 odstotkov), Madrid in Bruselj (11 odstotkov), Stockholm (tri odstotke), Luksemburg (2 odstotka), na zadnje mesto pa so uvrstili Helsinke.

 

Predstavnica helsinške turistične organizacije je dejala: ''Skrivno orožje Helsinkov predstavlja kultura savn in zato je mesto idealno za sproščanje prenapetih Britancev. Sprostitev je za nas v Helsinkih zelo pomembna. Ena savna na tri prebivalce nam že dolgo pomaga pri sproščanju od vsakodnevnih naporov. Dejstvo, ki ga razkriva ta raziskava in sicer, da so Helsinki eno od najbolj sproščenih prestolnic v Evropi, je zelo dobrodošla novica in veselimo se angleških gostov, potrebnih sprostitve.''

 

V raziskavi so anketirance spraševali tudi po načinih sproščanja. Več kot 56 odstotkov vprašanih meni, da so razne metode solidarnosti najboljši način sproščanja. Branje knjig, spanje in kopanje v domači kadi so tudi visoko na lestvici priljubljenosti. Več kot 70-odstotkov vprašanih je dejalo, da sprostitvi in prostemu času namenjajo manj kot štiri ure dnevno.

 


Na vprašanje, kaj je največji vir stresa, je več kot 40 odstotkov anketiranih na prvo mesto postavilo finančne skrbi in naraščajoče življenjske stroške kar kaže, da prekomerno kreditiranje že zahteva svoj davek.