Podatkov o spolnih praksah, ki najbolj zanimajo Slovenke in Slovence, je, žal, (pre)malo oziroma ne zajemajo reprezentativnega vzorca populacije, pojasnjuje Modic. Prevladuje prepričanje, da proučevanje spolnosti ni pomembno ali potrebno, in za povrh raziskave o spolnosti in spolnih navadah pogosto ne zadostijo merilom znanstvene obdelave. Tako se znajdemo pred paradoksom: kljub velikemu zanimanju in odprtosti javnega prostora za pogovore o seksu in kljub rušenju še donedavnih tabujev se ta čedalje pogosteje obravnava kot samo še ena v vrsti razvedrilnih in zabavnih vsebin. To se kaže v predsodku, ki ima vse, kar je povezano s spolnostjo, za trivialno ali pornografsko.
V postelji konservativni
Zaradi pomanjkanja svežih in oprijemljivih podatkov o spolnih navadah, zadovoljstvu in vlogi, ki jo spolnosti in njenim komercialnim oblikam pripisujemo pri nas, lahko o naših najpogostejših in najpriljubljenejših spolnih praksah zgolj sklepamo. Do neuradnega sklepa, da Slovenci v primerjavi z evropskimi narodi kažemo nadpovprečno zanimanje za spolnost, se je mogoče dokopati na podlagi podatkov o prodaji ali izposoji filmov in specializiranih revij za odrasle ter razširjenosti trgovin s spolnimi pripomočki.
Tudi ugotovitve, da smo v spolnih praksah precej konservativni in neradi eksperimentiramo, temveč prisegamo na normalen spolni odnos, lahko povzemamo le iz dosedanjih raziskav in upoštevajoč podatke o izposoji in prodaji filmov za odrasle. Ustrezne parametre, ki bi pokazali, kaj je na področju spolnosti značilno za slovensko populacijo, bi po sogovornikovih besedah podal le znanstveno zastavljen vprašalnik. V tujini tovrstne študije zaradi lastnega interesa finančno podpirajo multinacionalne družbe, ki tako le združijo prijetno s koristnim, medtem ko pri nas zanimanja zanje (še) ni.
In kako so v Sloveniji sprejete komercialne oblike spolnosti? Na tem področju zaostajamo za Evropo dobrih deset let, meni Modic. Čeprav se o spolnosti in spolnih praksah, ki so bile nekoč tabu (denimo oralni in analni odnos), v medijih razpravlja veliko več kot nekoč, je prostorov, namenjenih druženju podobno mislečih, še vedno premalo. To je povezano z majhnostjo države - Slovenija, recimo, ne premore svingerskih klubov, v sosednji Avstriji pa vanje zahaja veliko ljudi.
Prostitucija, pred katero si po Modicu nima smisla zatiskati oči, je še vedno odrinjena na področje sive ekonomije. Za korak od njene sedanje dekriminalizacije do legalizacije je potrebno sodelovanje države. Njen nadzor je zaželen, saj prinese več denarja v državno blagajno ter zagotovi večjo zdravstveno in socialno varnost ponudnikov in uporabnikov storitev. Po neuradnih ocenah je pri nas približno 3000 rednih ali občasnih prostitutk - te so večinoma Slovenke, ki tako služijo dodaten (neobdavčen) denar. Praviloma se med recesijo ponudba tovrstnih storitev poveča, vendar padca cen na našem trgu za zdaj menda ni zaznati.
Odkrit odnos do spolnosti
Pri pornografiji gre predvsem za spolne fantazije in ni učni, temveč spolni pripomoček, ob katerem naj bi posameznik užival šele, ko ima urejeno spolno življenje in razčiščene osnovne pojme o seksu, ki temeljijo na pravem, realnem odnosu. Čeprav je pornografija namenjena odgovornim odraslim, jo je mogoče, enako kot marsikaj drugega, zlorabiti. Prodaja ali izposoja filmov za odrasle kaže, da si Slovenci upamo imeti in uresničevati spolne fantazije.
O našem odkritem odnosu do spolnosti, ki je nadomestil pregovorno zadržanost, priča tudi erotični sejem v Celju. Obisk, 11.000 ljudi v dveh dneh, je kljub recesiji primerljiv z lanskim, pojasnjuje Modic. Presenetljivo je med obiskovalci prevladovala mlajša populacija, kakor na podobnih evropskih prireditvah, razbit pa je bil tudi stereotip, da so taki sejmi namenjeni moškim, osamljenim dušam in le deloma parom. Razmerje se je v Celju postavilo na glavo, saj so bili skoraj polovica vseh obiskovalcev pari.spolnost, slovenci, raziskava