Medvedko Nežo odstranili iz Mevc

Mevce - V gozdovih po Sloveniji se potika približno 700 medvedov. Glede na število, ki je večje kot v kateri koli evropski državi, se ljudje in zverine še malokrat srečajo. Vseeno pa je vsak stik s kosmatinci za prebivalce odročnih zaselkov vsaj neprijeten, če ne strašen. Tako je bilo te dni tudi v vasici Mevce, ki leži sredi gozda v neposredni bližini rojstne Jurčičeve Muljave, kjer je domačine dober teden dni vsak večer razburjala neustrašna mlada medvedka Neža.


Strah v vasi


V zaselku Mevce sta samo dve domačiji in še nekaj vikendov. Prav vsi iz vasi pa so se v teh dneh iz oči v oči srečali z mlado, dve leti staro in 65 kilogramov težko medvedko. V večernih urah je prišla prav do vsakega dvorišča, malo porazbijala, malo pomalicala in se nato oddaljila. Na koncu jo je uspelo ukrotiti in odpeljati posebni intervencijski skupini Zavoda za gozdove Slovenije pod vodstvom Marka Jonozoviča.


»Pri nas je malo kopala po apnu, ampak ni naredila nič škode,« nam je še isti dan, ko so Nežo uspavali in preselili, pripovedoval domačin Franc Tomažin. Na njegovo posest je v zadnjem obdobju zahajala tudi po dvakrat na dan. »Na eni strani je cesta, na drugi pa gozd in visoko resje. Verjetno se je zadrževala tam, v večernih urah pa prišla ven. Predvidevamo, da je bila mladička od one, ki jo je povozil vlak.«


Franc se je kot eden izmed dveh domačinov ni pretirano ustrašil. Po navadi namreč ni zavila direktno k njegovi kmetiji, ampak jo je vleklo v polje posušene koruze malo nižje po hribu navzdol. Ko ga je obiskala, pa je zgolj malo pobrskala in hitro odšla naprej. »Jaz se je nisem bal. Drugače pa je bilo dol, kjer je vikend Dimitrije Nedeljkovića. Je rekel, da bo šel kar nazaj v Ljubljano. Imela je namreč gosto dlako in bila je videti veliko hujša kot v resnici. Očitno se je zadrževala v resju že dlje, zdaj, ko je bolj mrzlo in ni hrane, pa je začela hoditi k hišam. Zdaj je delala samo škodo, vendar kaj bi bilo, če bi jo kdo presenetil, ko je spala. Enkrat so prišli jagri in pes jo je gnal nekaj metrov. Potem pa se je ustavila in obrnila. Pes je pobegnil in se skril lastniku med noge,« pojasnjuje Franc, da je Neža vseeno pokazala zobe in nakazala, da je lahko tudi nevarna za človeka.


Prihajala na dvorišče


Veliko bolj kot domačina Franca je dveletnica prestrašila Dimitrijo, ki se je skupaj z ženo Milko priselil v te kraje. Prihajala je kar na njuno dvorišče, dober meter stran od vhodnih vrat. »Na dvorišču sem imel sod kisa, ki ga je prevrnila. Pojedla mi je korenje, ki sem ga imel v karjoli. Potem sem ji nastavil koruzo malo stran, da ne bi hodila do hiše, in tudi je to pojedla. Škodo je delala vsak dan,« je bližnje srečanje z zverjo opisoval Dimitrije. »Žena jo je poskušala splašiti, drla se je, naj gre stran, ampak ni nič pomagalo. Ulegla se je na tlakovce in se začela valjati.«


Milka pa je dodala: »Ni prijetno, ko na vsakem koraku opazuješ, kje jo boš srečal. Zdaj je veliko lepše, ko je ni več. Prej me je bilo prav strah, ko je prevračala te sode. Očitno je bila alergična nanje. Pri miru pa ni pustila niti tople grede, kjer je vse razmetala. Ampak to niti ni bilo najhuje. K spodnjima sosedoma, ki imata barako, je prišla na verando in tako pihala, da sta bila trda od strahu. Tudi midva z možem sva v nedeljo zvečer prišla po temi domov. Kaj bi se zgodilo, če bi že takrat sedela na dvorišču? Lahko bi naju raztrgala kot bale pri sosedu!«


Srečen ulov


Dimitrije je bil tudi tisti, ki je poklical interventno številko 112, kjer pa so ga napotili neposredno k lovcem. »Nastavil sem ji nekaj hrane, da ne bi prišla do hiše, in se zaklenil do jutra. Eno noč se je postavila na zadnje noge in začela rjoveti. Takoj sem poklical policijo, naj me pridejo zaščitit. Povedal sem jim, da si ponoči ne upam domov. Ker so rekli, da niso pristojni, sem klical naprej in na koncu dobil lovce.« Takrat se je izkazalo, da je medvedka, čeprav težka le 65 kilogramov, zelo močna. »Tudi lovci so potrdili, da je bila res močna. Trije so morali dvigniti skalo, da so ji nastavili meso, ona pa je skalo samo frcnila in je odletela stran,« se je čudila Milka.


Marko Jonozovič, koordinator skupine za ulov, jo je najprej čakal v zasedi pri družini Nedeljković, vendar jih je očitno zavonjala, saj je ni bilo na spregled. Potem se je skril v hišo enega izmed domačinov, kjer jo je skupaj s kolegom zalotil okoli tretje ure zjutraj. Medvedka je po navadi prišla iz gozda in šla proti polju koruze: »K nam je hodila vsak dan. Hodila je po dvorišču, v hlev pa ni šla. Enkrat je napadla psa, zato smo ga zaklepali, drugače ne vem, kaj bi bilo. Hoteli smo jo pregnati, zato smo jo obmetavali z različnimi stvarmi od sveč do petard, kar koli je prišlo pod roke,« je povedal gospodar.


Nekajdnevni boj s kosmatinko se je naposled končal, ko je prišla skupina iz zavoda za gozdove. Po treh dneh čakanja jim je namreč uspelo iz hiše z uspavalnim nabojem ustreliti Nežo, ki je nato stekla proti koruzi, vendar že po nekaj metrih omahnila in zasmrčala. Na tleh so jo opremili še s satelitsko ovratnico, da ji bodo lahko sledili, nato pa so jo odpeljali.


V katere gozdove, nočejo povedati, da ne bi povzročili preplaha pri tamkajšnjih prebivalcih.


Iz torkove izdaje Slovenskih novic!