Mladi so Italijo vrnili na svetovni vrh

Italijanski vinarji so na prvem mestu po pridelku, kakovost njihovih vin pa se prav tako strmo dviga. Precej zaslug za vzpon imajo predvsem mladi vinarji. In ne tako redke - vinarke.

Objavljeno
19. februar 2009 17.02
Težave z obogatitvijo vina ima med drugimi v EU tudi Slovenija.
Mišo Renko
Mišo Renko
Italija je z lansko proizvodnjo 47 milijonov hektolitrov vina po desetih letih znova premagala Francijo, ki bo lahko na trg poslala približno dva milijona hektolitrov vina manj. Italijanski vinarji so na prvem mestu po pridelku (tretjina vsega vina v EU), kakovost njihovih vin pa se prav tako strmo dviga: kmalu jih bosta kar dve tretjini nosili oznako za kakovost in za geografsko poreklo. Precej zaslug za vzpon imajo predvsem mladi vinarji. In ne tako redke - vinarke.

Vodenje znanih italijanskih vinskih kleti zdaj prevzemajo 30- do 40-letniki z novimi idejami in pristopi. Končali so dobre šole in se po več let dodatno izobraževali v tujini, na svetovnemu spletu, ki njihovim staršem še vedno zbuja nelagodje, se počutijo kot doma. Prodaja vina po spletu je v podjetjih, v katerih se z vinom ukvarja že vrsta generacij, postala nekaj običajnega. Vsaj eden od potomcev ima diplomo iz agronomije, drugi pa iz ekonomije. Brez sodobnih tržnih pristopov je v poplavi vinskih kleti na italijanskem trgu (800.000) težko povečati prodajo doma in osvajati čedalje zahtevnejše tuje trge.

Vodilna Toskana

Tudi na tem področju se dogajajo nenehne spremembe. Toskana in njeni znameniti »supertoskanci« (Sassicaia, Ornellaia, Tignanello, Solaia ...) še vedno ostajajo najbolj znane in zaželene vinske znamke, vendar si jih zaradi visokih cen lahko privošči le malo ljubiteljev vina. Čedalje bolj se uveljavljajo vinorodna območja na jugu, kjer je za sprejemljivo ceno na voljo izvrsten izbor vin. Zadnja leta so kleti na Siciliji in v Puglii skokovito napredovale. Mlade vinarke in vinarji imajo večji izbor vin, prilagajajo se okusu in kupni moči ljudi ter v cenovnem razponu od 5 do 15 evrov ponujajo odlična vina. Vse večkrat se zgodi, da na slepih pokušinah dobijo višje ocene kot slavna imena, ki steklenice ne prodajajo pod 40 evrov.

Josè Rallo je Sicilijanka iz družine, ki se že več kot 150 let ukvarja z vinom. Diplomirala je ekonomijo v Pisi, opravila tudi doktorat in se ob tem ukvarjala še z glasbo. Potem se je nenadoma odločila, da se bo vrnila na Sicilijo, ker sta z možem prevzela podjetje njenih staršev. Z njunimi idejami je vinska klet postala znana po vsej Italiji in tudi v tujini. Glasbe nista opustila in se še danes s prijatelji odpravita na glasbeno-enološko turnejo: Josè prepeva, mož igra tolkala, po koncertu pa predstavljata vina, ki jih prodajata pod blagovno znamko Donnafugata.

Podobna je zgodba 35-letne Miriam Caporali, ki je po diplomi iz ekonomije v Rimu začela delati pri revizijski hiši Ernst&Young. Čez nekaj časa je ugotovila, da jo delo pri očetu, ki je v Montepulcianu kupil posestvo Valdipiatta s približno 30 hektari vinogradov, veliko bolj veseli. Danes je prevzela klet in s svojimi posebnimi polnitvami vina nobile di Montepulciano na ocenjevanjih dosega izvrstne uspehe.

Prodor s kakovostjo in količino


Tudi v kleteh, kjer se družine ukvarjajo z vinom že po trideset generacij, se dogajajo spremembe. Družina Frescobaldi sodi med najstarejše, saj ima vinograde že sedem stoletij. Danes jih je približno 5000 hektarov, od tega 1200 na najboljših lokacijah v Toskani. Več kot polovico vina izvozijo v 80 držav, leta 2007 so ga prodali za 70 milijonov evrov, v naslednjih petih letih želijo doseči trimestno številko. Takšne načrte si je zastavil 45-letni Lamberto Frescobaldi, ki prevzema družbo. »Vem, da je kriza, vem, da je čedalje težje prodati, vendar mi je jasno, da je treba vsako leto naprej, tako po kakovosti kot po količini, osvajati vedno nove trge,« pravi predstavnik 30. generacije Frescobaldijev. Družina je precej velika, pri poslih mu pomagata sestrična Tiziana in bratranec Stefano, ki se ukvarjata predvsem s prodajo na tuje trge. Uspeh v ZDA jim je prineslo sodelovanje s pokojnim ameriškim vinskim magom Robertom Mondavijem. Pred tremi leti so prevzeli tudi posestvo Ornellaia v Bolgheriu, ki je bilo v lasti nič manj slovite vinarske družine Antinori.

Markiz Piero Antinori je kot 26. generacija zadnji moški potomec teh toskanskih vinarjev. Klet počasi prevzemajo njegove tri hčere (Albiera, Allegra in Alessia), vse mlajše od 40 let in vse zaljubljene v vino. Najmlajša je 32-letna Alessia, ki se poleg vina ukvarja še z olivnim oljem. Ko je patentirala izviren način njegovega zamrzovanja, so se ji smejali, češ, kdo bo to sploh kupil. Danes ga uspešno prodajajo v Italiji in v tujini. Vino je, seveda, na prvem mestu. Poleg nekaterih priznanih in iskanih znamk (Tignanello, Solaia), ponujajo tudi cenovno dostopnejša. Večina domačih vinogradov je v Toskani in Umbriji (1400 hektarov), nekaj v Piemontu in Lombardiji, kupili pa so jih tudi na Madžarskem ter v Kaliforniji in Čilu.

Več v petkovi tiskani izdaji Dela