Tiskane izdaje
Novofundlandec je velik in močan pes, ki ravno s svojo mogočnostjo marsikoga spravi v nelagodje. A po nepotrebnem, saj je impozantni štirinožec pravi družinski pes, znan po tem, da je izredno prijazen do otrok. Predstavil nam ga je Oton Fatur, poznavalec pasme in predsednik sekcije za novofundlandce Slovenskega kluba za velike pasme in molose.
O nastanku novofundlandcev se med kinologi krešejo mnenja, a vsi se strinjajo, da so bili na kanadski Novi Fundlandiji, od koder izvirajo, nekoč izvrstni spremljevalci ribičev, saj je imela menda vsaka ribiška ladja na krovu vsaj enega. Pomagali so izvleči polne mreže rib, če pa se je zgodilo, da je kdo omahnil v morje, je pes urno prevzel vlogo reševalca in nesrečniku pomagal nazaj na suho, iz vode je prinašal tudi različne predmete, ki so padli s palube. Novofundlandec je slovel kot dober in vzdržljiv plavalec in še vedno je voda njegova velika ljubezen.
Oton živi z novofundlandci že od nekdaj. Pri hiši so, pravi, dlje kot on sam, saj se je z njimi ukvarjal že oče. Nikoli ni razmišljal o drugi pasmi: »Ko si z eno pasmo tako zadovoljen, kot smo mi z novofundlandci, potem ne iščeš zamenjave. Zame so tako značajsko kot vizualno najlepši psi, pa še zelo zanimivi povrh vsega.« Žal mu je, da imamo pri nas hkrati ene najboljših novofundlandcev na svetu in tudi predstavnike najslabših, od komercialnih vzrediteljev, ki jim gre le za zaslužek. Oton meni, da je rodovniških v Sloveniji med 200 in 250.
Skladno telo, bogat kožuh
Večinoma poznamo novofundlandce, ki so črne barve, a lahko so tudi belo-črni, čokoladno rjavi in sivi. To so močni in veliki psi. Samci zrastejo do 70 centimetrov, psice do 65 centimetrov, lahko tudi več. Velikosti je primerna njihova teža, čeprav bi lahko rekli, da videz vara, saj k obilnosti novofundlandcev veliko prispeva njihov bogati kožuh. Ne glede na to tehtajo vsaj 55 kilogramov, običajno pa se kazalec na tehtnici povzpne do 65 kilogramov, večji psi so še težji. Imajo dolgo in gosto, lahko blago valovito dlako, ki je po gobcu in ušesih bolj nežna, žametna. Rep je še zlasti košat, praviloma pa mora biti nizko spuščen. Drugače so to zelo skladno grajeni psi, s široko glavo in kratkim gobčkom, temnimi očmi in majhnimi, tesno prilagajočimi se uhlji.
Obožujejo vodo in pasjo družbo
Svoji mogočnosti navkljub so novofundlandci izredno prijazni psi, ki imajo radi otroke in tudi druge živali. »So ena največjih pasem, a značajsko zelo nezahtevni, seveda, če jih pravi čas začnemo vzgajati v pravo smer,« pove Oton. Z vsemi so zelo potrpežljivi - celo če jih otroci vlečejo za uhlje, bodo to prenašali povsem ravnodušno. Znano je, da so celo tako obzirni do svojih štirinožnih prijateljev, da pazijo, da s šapo ne podrejo kakšnega majhnega psička ali ga pohodijo. Torej - novofundlandci so zelo družabni psi, ki so radi med svojimi vrstniki, bi počlovečeno rekli; najraje imajo seveda družbo psov, a se hitro navadijo in sprejmejo tudi druge domače živali. »To so predvsem družinski psi in potrebujejo zelo veliko stika. Ta je celo pomembnejši od gibanja in sprehodov,« pravi Oton. Tudi ljudem ne povzročajo preglavic - niso napadalni, ne lajajo veliko, na prihod neznancev resda opozorijo z globokim laježem, to pa je tudi vse, saj niso nezaupljivi in se hitro spoprijateljijo z vsakomer, ki jim izrazi naklonjenost, zato niso - razen s svojo pojavo - ravno najboljši čuvaji.
So tudi precej živahni, vedno veseli in pripravljeni na igro, a včasih malce svojeglavi, zato je priporočljivo, da se začne vzgoja tako rekoč prvi dan, ko pes prestopi prag novega doma. »Od prvega trenutka mu moramo dati vedeti, kaj sme in česa ne, a s silo se pri novofundlandcih ne da nič narediti,« opozarja Oton. Če niso ustrezno motivirani, lahko nejevoljo pri lastnikih povzročajo z neposlušnostjo, včasih na povodcu neutrudno vlečejo (kar glede na njihovo maso ni tako majhen problem). Šolanje - osnovno in učenje poslušnosti - mora biti dosledno in temeljito, ni pa to pasma, ki bi se preizkušala v šolanju obrambe in napada, sledenja ali agilityja. Glede bivanja Oton priporoča, da je najbolje kombinirati notranje in zunanje prostore. Poleti dobro prenašajo vročino, morajo pa imeti senco, kamor se lahko umaknejo, pozimi zunaj neizmerno uživajo.
Mit o zahtevni negi
In, da ne pozabimo, nori so na hrano, pravzaprav kar požrešni, skratka, daleč od tega, da bi bili izbirčni. Zato je treba biti vztrajen in dosleden glede njihovega gibanja, čeprav jim kakšen dan lenarjenja ne bo škodil. A težav ne bi smelo biti, saj imajo novofundlandci radi dolge sprehode in obožujejo vodo. Oton poudari, da so najboljši pasji reševalci iz vode. Sicer pa so bistri in hitro dojemljivi. Z njimi ni posebno veliko dela, razen z dolgo dlako, ki, roko na srce, zahteva več nege, a to pomeni česanje enkrat na teden. »Ljudje imajo pogosto napačno predstavo, da je to ena najbolj zahtevnih pasem. Daleč od tega. Dvakrat na leto menjajo dlako, tako kot druge pasme, in takrat jih moramo bolj intenzivno česati, da spravimo mrtvo dlako ven, drugače pa zadostuje enkrat na teden ali deset dni,« pravi Oton. Pazljiv je treba biti zlasti z dlako okoli ušes, na prsih in pod repom, pozimi pa tudi na tačkah med blazinicami, kjer jo je treba redno striči, da se nanjo ne sprijemajo kepice snega in ledu. Veljajo za zdrave pse, hujših dednih bolezni nimajo.
Iz Delo in dom!
