Tiskane izdaje
Uporabo substanc, ki povzročajo odvisnost, s tem pa tudi številne druge osebne in družbene probleme, praviloma pripisujejo mladim. Toda tovrstni problemi ne poznajo starostnih omejitev, ugotavlja Evropska agencija za droge (EMCDDA) iz Lizbone, ki z objavo podatkov o uporabi drog med starejšo populacijo napoveduje, da se bo problem, če ga bo Evropa podcenjevala, le še povečeval.
Poročilo agencije sicer pravi, da je drog med starejšimi manj kakor med mladimi, vendar se njihova zloraba povečuje. Že od leta 2002 do 2005 se je delež Evropejcev, starejših od 40 let, ki so imeli težave zaradi drog, podvojil; povečal se je z 8,6 na 17,6 odstotka vseh, ki so potrebovali pomoč. Da se bo takšno gibanje nadaljevalo, napovedujejo tudi ameriške raziskave, po katerih naj bi se do leta 2020 število tistih, ki so že praznovali Abrahama in so še vedno odvisni od opojnih substanc, lahko povečalo za trikrat.
Direktor lizbonske agencije Wolfgang Götz pravi, da bo povečanje potreb po pomoči starejšim zaradi uporabe drog velik izziv za dnevne centre, ki zdaj pomagajo predvsem mladim, saj se bodo morali prilagoditi starejši populaciji. Staranje uporabnikov bo močno spremenilo tudi poglede na nevarnosti, ki jim bodo izpostavljeni zaradi zlorabe drog; gre za socialno problematiko zaradi finančnih težav, za psihične in druge zdravstvene težave.
Poročilo pa meče novo luč na še en, ne povsem nov problem - namerno ali nenamerno zlorabo zdravil, predpisanih ali takšnih iz proste prodaje, med starejšimi. V Evropi populacija nad 65 let porabi tretjino vseh zdravil na recept, med katerimi so pogosto benzodiazepini in anestetiki na osnovi opiatov, pri čemer so po mnenju avtorjev poročila zlorabi zdravil izrazito izpostavljene starejše ženske.
Poleg tega kar 27 odstotkov Evropejcev, starejših od 55 let, uživa alkohol vsak dan, celo zmerno pitje pa je v kombinaciji z drugimi drogami za starejše še nevarnejše zaradi povečanja možnosti nesreč, tudi prometnih, in poškodb.
Mnogi starejši uporabniki drog so zaradi drugih zdravstvenih težav sicer pogosto pri zdravniku, vendar ti večinoma sploh ne opazijo motenj, ki so posledica jemanja drog, ali pa jih napačno diagnosticirajo. To kaže pripisati pomanjkljivi usposobljenosti zdravstvenega osebja oziroma nezadovoljivim diagnostičnim kriterijem. ''Potrebovali bi bolj izpopolnjene opazovalne postopke za to skupino prebivalcev, predvsem kar zadeva zlorabo zdravil; gre za zelo pogosto predpisovanje enih in istih zdravil in podobne prakse,'' pravi poročilo.
Omenjeni dokument torej ponuja razmeroma preprosto rešitev za spopad s povečanim številom zasvojencev z drogami in tudi odvisnikov od zdravil med starejšimi Evropejci. Neizogibne spremembe v demografski strukturi in s tem povezane vse večje potrebe starejših po vseh vrstah servisov postajajo (pri že danes omejenih proračunih) resen javnofinančni izziv za bližnjo prihodnost. Pasivnost družbe, ki je pri tem vprašanju opazna, vodi v še višje stroške - zato bi se morali zavedati, da bi skupne tovrstne javnozdravstvene stroške v Evropi lahko znižali samo s pravočasnimi, učinkovitimi ukrepi za odpravljanje teh težav.
Iz tiskane izdaje Dela.
