Najbolj sveže se najbolj sveti

Čeprav so veletržnice v Milanu in Veroni novejše in lepše, večina italijanskega sadja in zelenjave, ki se prodajata v Sloveniji, prihaja s padovske veletržnice. Med našim obiskom se po njej sprehajajo predvsem slovenski veletrgovci.

Objavljeno
29. september 2009 12.05
Maja Prijatelj
Maja Prijatelj

Poleti je uvoz sadja in zelenjave skromen, saj je dovolj domače sezonske ponudbe, zdaj pa Janez spet roma v Padovo tudi po štirikrat na teden - Na videz kaotično križarjenje med ponudniki je v resnici zelo premišljeno

 

Ob uri, ko spanec najbolj koristi, se Janez Bulc na parkirišču pred veletržnico s sadjem in zelenjavo v Padovi skobaca iz golfa in pošteno pretegne. Zaležana in nekoliko pordela lica povedo, da je na poti spal, toda kakovosten ta spanec gotovo ni bil. Že dvanajst let dva- do štirikrat na teden regenerativni del noči prespi v avtu in preostanek aktivno prebedi, to pa močno vpliva na bioritem, toda Janez se ne pritožuje. Včasih je del poti do Padove prevozil sam, dokler ni neke noči pri Postojni za volanom skoraj zaspal. Zato ima zdaj voznika. Voznik tovornjaka za sadje in zelenjavo, ki ju Janez nabavlja, je krenil iz Ljubljane proti Padovi ob desetih zvečer in je tako ali tako poklicni ponočnjak.

 

Sadje in zelenjava, za katera skrbi najstarejši od treh bratov Bulc - ti so med največjimi trgovci na veletržnici s sadjem in zelenjavo v Vižmarjah -, bosta končala v trgovinah, kioskih, kitajskih restavracijah in gostilnah v Ljubljani in morda tudi v Celju. Poleti je uvoz iz Padove skromen, saj je dovolj domače sezonske ponudbe. A takoj ko upade, Janez roma v Padovo celo po štirikrat na teden. Tedaj se poveča tudi uvoz iz Španije in Nizozemske, od koder podjetje Bratje Bulc dobavlja sadje in zelenjavo brez posrednikov. Srednji brat Damjan se dogovarja za blago iz Španije, najmlajši Primož za blago iz Nizozemske.

 

Čeprav so veletržnice v Milanu in Veroni novejše in lepše, večina italijanskega sadja in zelenjave, ki se prodajata v Sloveniji, prihaja s padovske veletržnice. Med našim obiskom se po njej sprehajajo predvsem slovenski veletrgovci, tu nabavljata tudi Mercator in Spar, pove Janez. Večina sezonske ponudbe na tržnici je iz Padske nižine in Sicilije, nekaj je nemškega blaga, eksotika je z vseh vetrov.

 

Vzorčni zabojčki

V velikanski hali, odprti na obeh koncih in ob straneh predeljeni z izhodi do tovornjakov, je življenje okoli dveh zjutraj nadvse živahno. Delavci tržnice iz skladišč posameznih podjetij z mini viličarji vozijo palete s sadjem in zelenjavo in jih odlagajo na dogovorjenem mestu. Drugi nato ponudbo pripravijo za kupce. Pred palete postavijo vzorčne zabojčke s še posebno skrbno izbranim sadjem. Breskve obrnejo na lepši del, jabolka, ki so se postavila po svoje in pokazala nesimetrično obličje, spet namestijo v pravilen položaj, z zabojčki z muškatom pa nimajo nobenega dela, saj so škatlice grozdja v njih že zapakirane kot darila.

 

Nenapisana pravila oblačenja

Velika podjetja, ki se vrstijo ob zidovih, vsa italijanska, so med sabo ločena z zidovi iz palet sadja in zelenjave. Pri nekaterih že stojijo njihovi šefi, vsi zgledno urejeni. Tudi Janez je elegantno opravljen, takšen je namreč nenapisani kodeks oblačenja na tržnici. »Ko sem enkrat prišel v natikačih, so me okrcali, češ da je plaža drugje. Poglej jih, so že tu, Madžari,« naznani in pomigne proti skupini petih moških, večinoma v trenirkah, ki z rokami v žepih hodijo po sredini hale. »Debeli vedno nosi vrečko, enkrat majhno, drugič veliko, ne vem, kaj ima notri,« se posmehne Janez.

 

Sredina tržnice je rezervirana za manjše kmete, vendar ne v slovenskem merilu. »Kmet, pri katerem že leta kupujem cvetačo, jo ima posajeno na 30 hektarih, kakšen dan jo pripelje celo po deset palet,« pojasni Janez.

 

Na veletržnici sta vsa sadje in zelenjava, ki si ju je mogoče zamisliti. Več deset vrst solate, radiča, paprik, paradižnika, številne sorte grozdja, jabolk, pomaranč, hrušk, breskev, jagodičevja, sadje in zelenjava, ki ju slovenske police, pa tudi opazovalkino oko še ni videlo. Le ponudnik eksotičnega sadja, ki ga bratje Bulc nabavljajo neposredno od proizvajalcev, je en sam, prav tako ponudnik ekološko pridelanega sadja in zelenjave, saj jih več ne bi imelo možnosti za preživetje, meni Janez. »Če stane kilogram navadnih limon 0,70 evra, ekoloških pa 1,50, vsak raje kupi prve.« Ponudba je v več kakovostnih razredih, od najvišjega, ki ga je pri nas zaradi majhnega povpraševanja težko najti, do tistega, katerega videz kolikor toliko ustreza visokim merilom, okus pa je nekaj povsem drugega.

 

Iz torkove tiskane izdaje Dela