Najdaljša konjska dirka na svetu

Kar 23 jezdecev je v Mongoliji doseglo ciljno črto po vzdržljivostnem preizkusu, ki bi navdušil celo legendarnega vojaškega osvajalca Džingiskana. Mednarodna zasedba 26 jezdecev, po spolu enakopravno porazdeljena pol-pol, je med desetdnevno konjsko dirko premagala skoraj tisoč kilometrov prostranih azijskih travnatih površin; organizatorji so jo poimenovali najdaljša konjska dirka na svetu. Prva sta po sedmih dneh in pol, zgolj z minutko razlike, prijezdila v cilj 28-letni domačin Širavsambuu Galbadrah ter prav tako 28-letni južnoafriški arhitekt Charles Van Wyk.

V istem dnevu kot zmagovalca (29. avgusta) sta v cilj »prigalopirala« še dva jezdeca. V naslednjih treh dneh so veliko pustolovščino na konjskem hrbtu končali še preostali tekmovalci iz desetih držav, med drugim iz Argentine, Avstralije, Velike Britanije, Nove Zelandije, Španije in Združenih držav Amerike. Mongolski derbi je bil tako v celoti končan v desetih dneh, medtem ko so organizatorji postavili časovno mejo na 14. dan.

Britanska agencija The Adventurists je konjsko dirko organizirala zato, da bi predstavila mongolsko tradicijo in kulturo ter hkrati zbrala denar za dobrodelne namene. Udeleženci so zamenjali konje vsakih 40 kilometrov na postajah, imenovanih urtuus. Te so uredili tako, da so bile čim bolj podobne tistim, ki so jih uporabljali v Džingiskanovih časih za prenos pošte z enega konca mongolskega imperija na drugega. Ta pa je segal od Tihega oceana do Evrope.

»Sodobno življenje resda spreminja stepe, a to ne pomeni, da vsi odhajajo v mesta. Pravzaprav je življenje v stepi zelo privlačno, zato so se nekateri tuji jezdeci hoteli po koncu dirke kar vrniti vanjo. Morda tudi zato, ker so doživeli izjemno gostoljubnost tukajšnjih pastirjev,« je po velikem uspehu povedal Van Wyki.

Na vsaki postaji so tekmovalce pričakali nomadi v gerih, okroglih platnenih šotorih, v katerih so jim postregli kuhano ovčetino in fermentirano kobilje mleko, priljubljeno mongolsko pijačo. Jezdeci na dolge proge pa so nekajkrat preživeli noč kar na prostem. »Večkrat sem bil tako utrujen, da sem se jezno spraševal, zakaj vraga sem se sploh udeležil te tekme. Nato pa sem znova ujel pravi ritem in nadaljeval dirko,« je priznal Van Wyk.

Med prireditvijo so uporabili približno sedemsto čvrstih in vzdržljivih mongolskih konjev. »V zadnjih sedmih letih, ki smo jih preživeli v Mongoliji, smo spoznali, da so zelo pomemben del tukajšnje kulture,« je povedal Tom Morgan, direktor agencije The Adventurists. »Nikjer na svetu ni toliko konjev in prostora, zato se nam je Mongolija zdela popolno prizorišče za organizacijo takšne dirke.«

Od urtuusa do urtuusa

Agencija The Adventurists organizira tudi vsakoletno avtomobilsko tekmovanje od Londona do Ulan Batorja v zelo majhnih avtomobilih, vendar je Morgan povedal, da je bil zelo nervozen, ko so se jezdeci v Kharkhorinu, starodavni mongolski prestolnici, pognali s starta. »Zelo nas je skrbelo, ker še nikoli nismo organizirali podobne prireditve. Izkazala se je za zelo uspešno, predvsem zaradi obsežne mreže nomadov v Mongoliji in številnih odličnih konjev,« je povedal.

Na koncu maratona med jezdeci skoraj ni bilo poškodb razen nekaj prask, modric in blažjega pretresa možganov. Uspešna izvedba tekmovanja je presenetila tudi konjskega trenerja Jundenbata Unenburena, ki je pomagal postavljati urtuuse. »Pričakoval sem, da jim ne bo uspelo priti niti do polovice. Ko pa so skoraj vsi prečkali ciljno črto, sem moral priznati, da sem se motil. Dokazali so, da so najpogumnejši, najvzdržljivejši in najvztrajnejši,« je povedal Unenburen.

Vsi so prejeli posebno tablico, podobno tistim, ki so jih uporabljali starodavni jezdeci pri ježi od urtuusa do urtuusa in jim je omogočala prosto gibanje po imperiju. Tekmovalcem pa so bile na voljo tudi sodobne oblike komunikacije, saj so bili pastirji opremljeni s prenosnimi telefoni, na nekaterih gerih pa so bili satelitski krožniki.

Večino zbranega denarja so prireditelji namenili organizaciji Mercy Corps, ki podpira programe za zmanjšanje revščine v Mongoliji, eni od najsiromašnejših azijskih držav. Morgan obljublja, da bodo prihodnje leto organizirali podobno prireditev. Zainteresirani tekmovalci morajo izpolniti zgolj spletno prijavo (www.mongolderby.theadventurists.com) ter dokazati, da so dobri jezdeci in da so sposobni preživeti v divjini.

Iz sredine tiskane izdaje Dela