Tiskane izdaje
»Ženske po svetu so skoraj enako izobražene in zdrave kot moški, a na odločujočih položajih jih ni,« pravi Saadia Zahidi, ena od avtoric poročila. »Če ne ujamejo moških na področju gospodarstva in politike, zapravljamo njihove darove glede na to, da po zdravju in izobrazbi med spoloma skoraj ni več razlik.« Poročilo, ki so ga sestavili raziskovalci univerz Harvard in California ter WEF, uporablja podatke Združenih narodov in druge vire za merjenje razlik med spoloma glede na: udejstvovanju v gospodarstvu, izobrazbo, politično moč ter zdravje in dolgoživost.
Med prvo deseterico, tj. državami z največjo enakopravnostjo med spoloma, so poleg nordijskih držav (Norveška, Finska, Švedska, Islandija) še Nova Zelandija, Filipini, Danska na sedmem mestu, Irska, Nizozemska in Latvija. Nemčija (11.), Velika Britanija (13.) in Španija (17.) so malo zdrsnile, a so ostale med prvimi dvajsetimi, medtem ko je Francija med vsemi državami naredila največji skok: z 51. mesta leta 2007 na 15. mesto 2008, ker je v tem letu dala ženskam večjo moč v politiki in gospodarstvu, na področju zdravja in izobrazbe pa so bile Francozinje enake Francozom že prej. Ne le da se je povečala enakopravnost pri plačah, temveč je zdaj večji odstotek Francozinj sodnic in direktoric, po številu žensk na ministrskih položajih pa je Francija zdaj celo na četrtem mestu na svetu. ZDA so z 31. mesta lani napredovale na 27. mesto, tudi zaradi večjega števila žensk, imenovanih na politične položaje, in ker so malo zmanjšali razlike v plačah. Kitajska se je od lani povzpela za 17 mest na 57. mesto zaradi izboljšav na vseh področjih. Približno 80 odstotkov držav, ki jih je zajela raziskava, je od leta 2006, ko so začeli merjenja, povečalo enakopravnost med spoloma.
Razlike v gospodarstvu in politiki
Poročilo upošteva tudi, kako države razdeljujejo svoje vire in možnosti med ženske in moške. To je razlog, da se razmeroma revne države,
na primer Lesoto in Šrilanka, uvrščajo med prvo dvajseterico. »Ta indeks ne sodi po splošni ravni izobrazbe, ki je lahko nizka, temveč proučuje zgolj enakost oziroma neenakost med spoloma,« razlaga soavtor študije Richard Hausmann s Harvarda. Nekateri afriški narodi so zelo visoko: Mozambik je, denimo, po ekonomskem udejstvovanju žensk prvi med vsemi, zaposlenih je namreč več žensk kot moških, za svoje delo pa so plačane »samo« 25 odstotkov manj. Vendar država zaostaja na drugih področjih.
Avtorji opažajo znamenja o povezanosti razlik med spoloma z gospodarsko uspešnostjo držav. »Države, ki ne izrabijo polno polovice svojih človeških virov, spravljajo v nevarnost svoj konkurenčni potencial,« opozarja Laura Tyson z univerze California. Tega se očitno dobro zaveda Islandija, ki je prejšnji mesec poslala reševat svoji pred kratkim nacionalizirani banki New Landsbanki in New Glitnir dve ženski: Elin Sigfusdottir in Birno Einarsdottir. »Prav značilno: moški skuhajo godljo, ženske pa jo morajo pojesti,« se je posmehnil Financial Times. V točkovanju od nič (neenakopravnost) do tisoč (enakopravnost) dosega Norveška 824 točk, Slovenija pa 694 točk in je na 51. mestu, medtem ko je bila lani na 49. Enakopravnejše od Slovenk so Hrvatice, Rusinje in Filipinke. Hrvaška je s 16. lani letos zdrsnila na 46. mesto.
Hkrati s poročilom o razlikah med spoloma je izšlo še posebno poročilo UNFPA (Sklad OZN za prebivalstvo), ki opozarja, da je neenakopravnost med spoloma še vsepovsod zelo razširjena, da sta dve tretjini od skoraj milijarde nepismenih ljudi na svetu ženske, da je ženskega spola 70 odstotkov otrok na svetu, ki ne hodi v šolo, in da ženske za enako delo še zmeraj povsod zaslužijo manj kot moški. Šestdeset odstotkov revežev na Zemlji je žensk, v parlamentih pa je le 16 odstotkov poslank.
Iz petkove tiskane izdaje Dela!
