Naša vrsta lahko nekoč tudi izgine

Evolucijski biologi ugotavljajo, da igra naključje v evoluciji pomembno vlogo, tako da lahko že minimalne spremembe živa bitja lahko popolnoma spremenijo.

Belgijski biokemik Christian de Duve, ki je leta 1974 dobil Nobelovo nagrado za medicino, pravi, da ni mogoče predvideti, kaj bi se lahko zgodilo v velikih časovnih razdobjih (milijon let pomeni 40.000 generacij), če bi večja katastrofa sprožila proces degeneracije. Naša vrsta lahko tudi izgine, vendar bi po njegovem prepričanju na naše mesto stopila druga inteligentna vrsta, morda še z večjimi sposobnostmi. Življenje na Zemlji ima dovolj časa, da vsaj tisočkrat ponovi pot človeške vrste.

»Ceno našega navideznega uspeha plačujemo že danes, precej višji račun pa s tem puščamo rodovom, ki prihajajo. Izčrpavanje naravnih bogastev vodi v energetsko krizo, klimatske spremembe, onesnaženje in na koncu tudi uničenje našega naravnega okolja. Nadaljevanje v tem tempu lahko privede tudi do izumrtja človeka. Sebičnost, ki so jo naši predniki potrebovali za preživetje, je očitno neizbrisno zapisana v naših genih, tako da nismo sposobni žrtvovati nekaj udobja za obstoj prihodnjih rodov.

Naravna selekcija skrbi, da preživimo danes, za omogočanje preživetja naših pravnukov pa potrebujemo modrost. Če želimo dobro prihodnjim rodovom, bi se morali zavestno upreti nekaterim genskim značilnostim in ravnati v nasprotju z naravno selekcijo,« pravi 93-letni de Duve, ki je leta 1967 odkril peroksisome, celične organele, ki vsebujejo encime za različne metabolične reakcije. Razmišljanja o prihodnosti človeštva je strnil v zadnji knjigi, ki je z naslovom Genetika izvirnega greha (Genetics of Original Sin) novembra lani izšla pri založbi Yale University Press. Verjame, da so pisci prve knjige Stare zaveze hoteli na človekovo prirojeno sebičnost opozoriti prav z mitom o izvirnem grehu.

Svet je že nekaj časa prenaseljen, zato bi morali takoj poskrbeti za učinkovito omejevanje prebivalstva. Vsi vemo, da je treba vrsto, ki se je preveč namnožila, omejiti, opozarja de Duve. Seveda nihče ne pričakuje, da bi začeli pobijati stare in bolne, kot to počnejo lovci. Ljudje imamo na voljo znanstveno dognane in povsem etične načine omejevanja rojstev, s katerimi bi morali nemudoma poskrbeti za zmanjšanje števila prebivalstva.

Zase pravi, da je optimist, ki zadržano in previdno ocenjuje prihodnost človeštva. »Mladim želim vlivati upanje. Pravim jim, poglejte, vi ste edini, ki lahko nekaj naredite za prihodnost, mi tega nismo bili sposobni. Vendar ko gledam, kaj se dogaja, opažam, da vse ostaja bolj ali manj enako. Očitno nihče ne jemlje resno nevarnosti, ki so pred bodočimi rodovi, ampak še vedno skrbi le zase in v najboljšem primeru za naslednji rod.

Ženske so tiste, ki bi lahko obrnile ta trend, če bi seveda imele več moči. So manj agresivne od moških, imajo več čustvene inteligence in igrajo pomembnejšo vlogo pri vzgoji otrok. Lahko bi jim pomagale premagovati sebičnost, ki je tako močno zasidrana v našem genskem zapisu,« je povedal v pogovoru za New Scientist.