Naše misli ustvarjajo vesolje

Že Einstein je trdil, da je domišljija pomembnejša kot znanje. Je tista, ki skupaj s čustvi pritegne izbrani cilj v resničnost. V primeru ustreznih misli naj bi nam domišljija pomagala uresničiti najgloblje želje.

Objavljeno
02. januar 2009 18.51
Saturnov osmi prstan
Tina Osterman
Tina Osterman
Že Einstein je trdil, da je domišljija pomembnejša kot znanje. Je tista, ki skupaj s čustvi pritegne izbrani cilj v resničnost. Podobno trdijo avtorji knjige Skrivnost. Skrivnost je energija, ki naj bi nam v življenje prinesla tisto, o čemer največ časa premišljujemo in na kar se osredotočimo. V primeru ustreznih misli naj bi nam pomagala uresničiti najgloblje želje. So torej misli tiste, ki nam napovedujejo prihodnost?

Obstaja veliko duhovnih knjig oz. knjig o življenju. Učijo o naukih pravilnega življenja, cenjenja sedanjosti in ustvarjanja prihodnosti. Nekatere z zgledom skozi pripoved ustvarjajo sliko o pravilnem načinu življenja. Primer takšne je Alkimist. Spet so tukaj knjige in različni priročniki o sreči, ki nam dobesedno narekujejo pravila življenja. Večina teh knjig se vrti okoli iste ideje. Če preučujemo citate in intervjuje najuspešnejših ljudi zgodovine, z lahkoto razberemo, da so vedeli nekaj več kot ostali ljudje istega obdobja. Morda ne toliko vedeli, kot razumeli.

 

Na pravi frekvenci


Po trditvah knjige ima vsaka misel svojo frekvenco, zato moramo svoje misli izbirati pazljivo. To odkritje naj bi spoznavala tudi kvantna fizika, ki pravi, da ne moreš imeti vesolja, dokler tvoje misli ne vstopijo vanj. Z mislimi ustvarjamo vesolje, naš svet, ki se nam kot resnični kasneje pojavi v življenju. Če verjamemo, da nam bo v neki dejavnosti uspelo, potem nam tudi bo. Če mislimo, da smo ustvarjalni, potem tudi smo. Če pa še nismo, naše pozitivne in pravilno naravnane misli ustvarijo okoliščine, da postanemo. Naše misli nam narekujejo prihodnost, saj privlačijo osebe in dogodke v naše življenje. V tem pogledu smo sami ustvarjalci lastne usode. Treba je poudariti, da smo najuspešnejši v stvareh in dejanjih, ki se skladajo z našo notranjo željo. Če želimo nekaj pritegniti v naše življenje, moramo to začutiti. To je najpomembnejši del procesa ustvarjalnosti, saj ima energetsko moč. Vizualno si moramo predstavljati, da smo nekaj že dosegli ali pridobili.

 

Ustvarjalna vizualizacija

Shakti Gawain je v knjigi Ustvarjalna vizualizacija to opredelila kot tehniko, s katero uporabljamo svojo domišljijo, da v življenju ustvarimo, kar si najbolj želimo. Vizualizacijo naj bi uporabljali vsak dan, celo vsako minuto, le da se tega ne zavedamo. Pred očmi se nam nenehno vrtijo podobe, ki so za nas najbolj prepričljiva realnost. Notranje predstave v nas sprožijo čustva, pozitivna ali negativna. Pozitivna čustva so tista, ki nam dajejo notranjo motivacijo za doseganje ciljev. Slike imajo že v osnovi lastnost, da predpostavljajo resničnost nečesa. Z vizualizacijo tako verjamemo v lastni cilj. Slika se nam zdi resnična. Tudi ko v časopisu vidimo fotografijo pomembnega dogodka, verjamemo v njeno resničnost. Gre za osnovno lastnost podobe, ki v naših mislih pridobiva pomene, ki jih ne znamo razložiti. Pridobiva tudi moč, da zamišljeno stvar privlači. Zato je tudi Einstein trdil, da znanje ni dovolj.


Pozitivne misli

Ustvarjalnost in poigravanje s pravilnimi misli vplivata na pozitivnejšo samopodobo. Ko si posameznik znotraj sebe zamišlja, kakšen želi biti navzven, hrani svojo vrednost in zvišuje pričakovanja do zastavljenih ciljev. Zelo znani poslovnež Clement Stone je trdil: »Meri na luno, če zgrešiš, morda pristaneš na zvezdi.« Visoki cilji odsevajo dejstvo, da kot posameznik ceniš svojo individualnost in verjameš v lastne sposobnosti.

 

Pomembnost poti

V knjigi Skrivnost trdijo, da nam ni treba videti celotne poti do cilja. Pomembno je, da storimo prvi korak z vero. Pot se od tam naprej sama počasi razvija. Temno področje postaja svetlo. Korak za korakom postaja jasno, kam moramo stopiti, da prispemo na cilj. Pri tem opozarjajo na zaviralno moč strahu, čustvo, ki ga doživljamo, ko imamo v mislih podobe, da nam nekaj ne more uspeti. Takšno mišljenje podaljšuje pot ali pa jo celo odvrne od cilja.

 

Za opredelitev odnosa med posameznikom in vesoljem uporabijo avtorji metaforo Aladina. Aladin je tisti, ki vesolje prosi za uresničitev neke želje. Ni mu treba prosjačiti za uspeh, dovolj je, da željo izrazi enkrat. Potem le verjame v uresničitev izbranega darila. Duh iz svetilke vedno izpolni vse njegove želje z odgovorom: »Tvoja želja je moj ukaz.« Če pa Aladin ne verjame, da mu bo uresničil željo, je tudi v tem primeru odgovor višjega duha: »Tvoja želja je moj ukaz.« Ali prevedeno: ne bom ti uresničil, kar si me prosil. Ker v to ne verjameš, se bo uresničila tvoja nevera.

 

Ob Aladinu se spomnimo še Petra Pana, ki ima prav tako svoj pristop do skrivnosti življenja. Peter Pan nikoli ne odraste, kar nakazuje na lepo dejstvo, da smo v duši vsi otroci. Otroci pa verjamejo in zaupajo v pravljičnost življenja. Podobno se lahko igramo, da smo nekaj, kar želimo doseči, in tako živimo v skladu z višjim smislom. Igra povečuje ustvarjalnost. Znan je tudi stavek iz pravljice: »Verjamem v vile.«

 

Smo res več kot telo?

Že starejše civilizacije so slutile, da je človek več kot telo. Ima notranjost, dušo, ki se povezuje z zunanjostjo. Vse se medsebojno energetsko povezuje. Človek je tako povezan z okolico in z drugimi ljudmi. Knjiga Skrivnost poda dokaz opisa na smaragdni kartici iz okoli leta 3000 pr. n. št.: »Tako kot zgoraj, tako spodaj. Tako kot znotraj, tako zunaj.« Vse je energija in naša notranjost in zunanjost se povezujeta vanjo. Avtorji Skrivnosti ne pojasnijo, kako ta energija kot magnet deluje. Trdijo pa, da deluje.

 

Iz citatov Alberta Einsteina je razvidno, da je bil kreativni ustvarjalec. Trdil je, da je domišljija »predogled vseh čarobnih stvari, ki jih bo prineslo življenje«. Nasprotoval je ustaljenim družbenim načinom razmišljanja, saj je menil, da ga bo le izvirno mišljenje pripeljalo do rezultatov. Raziskoval je v osami, saj se je želel izolirati od pravil družbe. To morda ni vedno dobro, nakazuje pa dejstvo, da je pomembno poslušati notranji glas.

 

Vpliv domišljije na družbo

Domišljija in kreativnost pomagata posamezniku prenesti zamišljeno in načrtovano stvar oz. objekt v dejansko realnost in v družbeno skupnost. Človeška ustvarjalnost je gospodarski vir in gonilo družbenih sprememb. Nove ideje so gospodarsko blago in se visoko cenijo. Če je ideja v obliki izuma učinkovita, kot val preplavi družbo in ji zviša standard. Spremeni pa tudi njen pogled na svet. Pod vplivom ustvarjalnosti se postopoma spreminja tudi duh naše kulture. Ustvarjalno mišljenje podpira odprtost in samoizražanje. Strah pred drugačnostjo ne zavira zgolj naše ustvarjalnosti, ampak tudi družbene spremembe, in potiska družbo nazaj.

 

Je pa treba poudariti, da pravilno mišljenje ni dovolj, v končni fazi je potrebno tudi delo, da rezultate dosežemo. Ob vsem tem premišljujem, ali nam bo življenje v skladu z zakonom privlačnosti v prihodnosti prineslo bolj pozitivno naravnano družbo. Družbo, kjer bo vsak srečen posameznik pomagal drugemu, ki je v težjem življenjskem položaju. In kjer si bomo skupaj pomagali uresničevati cilje in skrbeli za ohranjanje narave, ki nam daje izvor moči. Pozitivna čustva vedno prinesejo še bolj okrepljena pozitivna čustva in misli.

Iz Delove priloge Ona