Tiskane izdaje
Lansko pomlad je zastrupljena hrana v ZDA pobila več tisoč mačk in psov in to je ameriško strokovnjakinjo za prehrano in javno zdravstvo Marion Nestle spodbudilo, da je v knjigi Pet Food Politics: The Chihuahua in the Coal Mine (Politika hrane za hišne ljubljenčke: Čivava v premogovniku) opisala potek afere in njene posledice. Osvetlila je povezavo med dobavo hrane za ljudi, domače živali in hišne ljubljenčke, še posebej pa opozarja na pomanjkljivosti zakonodaje o hrani.
Za pogin približno 4500 hišnih ljubljenčkov je kriva pošiljka pšeničnega glutena in koncentrata riževih beljakovin iz Kitajske, ki sta ji bila primešana melamin in cianurična kislina, poceni kemikaliji, bogati z dušikom, poroča britanska revija Economist. Ker navadni testi za beljakovine v živalski hrani merijo raven dušika, se ju zlahka na skrivaj doda k precej dražjim sestavinam. Obe kemikaliji v nizkih dozah nista strupeni, velike količine pa so škodljive, še nevarnejši sta, če ju uporabijo hkrati, saj ustvarjata kristale v urinu in povzročata potencialno usodne poškodbe ledvic.
Znašli sta se tudi v človeški prehrambni verigi, saj s proizvodnimi ostanki hrane za hišne ljubljenčke krmijo piščance in prašiče, pšenični gluten pa se uporablja tudi v krmi za ribe in živali na farmah. Koncentracije so bile v teh primerih občutno nižje, toda Nestlejeva opozarja, da je hrana za hišne ljubljenčke le del sistema dobaviteljev hrane, kjer je čedalje več težav s kontaminacijo hrane in pomanjkanjem nadzora.
Marion Nestle v knjigi hvali raziskovalce, ki so ugotovili, kaj se dogaja, ter napada inšpektorje in vodilne v živilski industriji, ki niso hoteli preveriti, kaj je krivo za umiranje živali, in umakniti spornih izdelkov s trgovinskih polic. Lastniki hišnih ljubljenčkov (oziroma varuhi, kakor si nekateri pravijo sami) so bili v težavah, saj niso vedeli, katera hrana je varna.
Kakor pravi Nestlejeva, je vse skupaj še poslabšala zgradba prehranske industrije. Večina oporečne hrane je prišla od ameriškega dobavitelja Menu Foods, ki jo je izdeloval za vrsto drugih velikih podjetij. Dobavitelj se je odločil, da bo kupoval nekatere sestavine od Kitajcev, da bi znižal stroške. Kontaminirana hrana se je tako znašla v več deset izdelkih. Odločilnega pomena je bila tudi zelo ohlapna kitajska zakonodaja: kontaminirani izdelki so bili verjetno celo drugače označeni, da bi se izognili inšpekcijam, ki pa so bile tako ali tako zelo redke. Je torej industrializirani in globalizirani sistem proizvodnje hrane, ki temelji na zunanjih dobaviteljih, odgovoren za smrt več tisoč hišnih ljubljenčkov, se sprašuje Economist. Marion Nestle ne gre tako daleč, čeprav je prepričana, da bi bil »lokalni pristop« pri proizvodnji hrane kljub višji ceni varnejši, poleg tega bi spodbujal razvoj ruralnih skupnosti.
Nestlejeva po pisanju britanske revije poudarja, da so imele tudi ZDA podobne težave s kontaminacijo hrane v obdobju hitre, nenadzorovane gospodarske rasti v poznem devetnajstem stoletju. Tako kot so težave, ki jih je v knjigi The Jungle (Džungla) iz leta 1906 razkril pisatelj Upton Sinclair, prinesle ostrejšo zakonodajo in nadzor nad ameriško živilsko industrijo, tako je lanski preplah v ZDA privedel do odločnega ukrepanja kitajskih oblasti.
Vlada v Pekingu je poslala na teren 33.000 inšpektorjev in ti so izvedli deset milijonov pregledov ter zaprli 150.000 tovarn hrane, ki niso imele ustreznih dovoljenj. Poleg tega je napovedala, da bo oblikovala sistem za odpoklic hrane in ustanovila izvozno inšpekcijo. Vodja državne uprave za nadzor hrane in zdravil Zheng Xiaoyu je bil julija lani odstavljen zaradi delovnih kršitev in korupcije in bil obsojen na smrt.
Knjiga Marion Nestle, ki krizo s hrano za hišne ljubljenčke primerja z izbruhom bolezni norih krav v Evropi, kar je privedlo do nezaupanja javnosti v organe, ki skrbijo za nadzor kakovosti, se konča s pozivom za vnovični »remont« ameriškega sistema za kontrolo kakovosti hrane, ki je razdeljen med več agencij in ne ustreza današnji prepleteni naravi industrije hrane za ljudi in živali. Strokovnjakinja za prehrano si na embalažah želi več jasnih oznak, od kod izvira hrana, ter več denarja in moči za administracijo za hrano in zdravila
Iz tiskane izdaje Dela
