Tiskane izdaje
Washington - Lobanja, stara 40 tisoč let, najdena v jami Oase v jugozahodni Romuniji, ima značilnosti tako modernega človeka kot tudi neandertalca, zato bi lahko bila tudi dokaz za to, da sta se ti dve vrsti med seboj mešali.
Če bo ta teorija potrjena, bo lobanja tudi obveljala za najstarejši ostanek homo sapiensa, doslej najden na evropskih tleh. Študija, objavljena v reviji "Proceedings of the National Academy of Sciences", je nov prispevek k razpravi o tem, ali je moderni človek dobesedno iztrebil neandertalskega sorodnika ali pa sta se vrsti pred tem medsebojno mešali.
Vzorci DNA
Glede na vzorce DNA iz okostja neandertalca naj ne bi prišlo do mešanja, oziroma naj geni neandertalca ni bi preživeli v genih sodobnega človeka. Je pa Erik Trinkaus z Univerze Washington v St.Louisu analiziral kosti, ki naj bi imele tako značilnosti modernega človeka kot tudi neandertalca, Trinkaus pa je tudi našel sporno lobanjo.
Lobanja, verjetno gre za lobanjo najstnika, je stara 40.000 let in ima številne značilnosti homo sapiensa, ima pa tudi sploščeno čelo in velike kočnike, ki so značilni za neandertalca. "Take značilnosti odpirajo pomembna vprašanja o evolucijski zgodovini modernega človeka," je dejal soavtor študije Joao Zilhao z britanske Univerze Bristol in dodal, da bi lahko "bile dokaz za mešanje obeh populacij medtem ko je moderni človek zavzemal evroazijski kontinent".
Danes velja prepričanje, da je moderni človek prišel v Evropo pred 45.000 do 50.000 leti in da je do pred 30.000 leti v celoti zamenjal staro neandertalsko populacijo, kar pomeni, da sta obe populaciji vsaj 10.000 let živeli skupaj. Nekateri znanstveniki imajo neandetralca kar za podvrsto homo sapiensa in ga imenujejo kar Homo sapiens neandertalis, spet drugi pa ga imajo za posebno vrsto - Homo neandertalis.
