Tiskane izdaje
Hiša, ki je del naselja vrstnih hiš na slovenski Obali, je bila zgrajena leta 1985, zdajšnji lastniki so se vanjo vselili pet let pozneje. Že takrat so jo podkletili in novi prostor uporabljali kot vinsko klet. Po dvajsetih letih je bil čas za prenovo. Kot pravi naša tokratna gostiteljica, sta z možem kar tri leta razmišljala, ali kupiti novo hišo ali preurediti obstoječi dom. Zaradi dobre lege in prijetne mirne okolice sta se odločila za drugo možnost. V dobrih petih mesecih, kolikor je trajala prenova, je hiša doživela kar korenito spremembo. Iz velikega števila majhnih prostorov v pritličju in prvem nadstropju je nastal sodoben in prostoren dom z vsemi bivalnimi enotami, ki jih potrebuje tričlanska družina. Načrta prenove sta se zakonca lotila sama, za nekaj popravkov oziroma nasvetov pa sta prosila tudi arhitektko.
Osnovno vodilo, pravi gostiteljica, je bilo odpreti spodnji prostor in osrednje mesto dati jedilni mizi, saj radi kuhajo in tudi dobro jedo. Ob tem ni zanemarljivo dejstvo, da se vsak dan zberejo ob večerji. V spodnjem delu hiše, kjer je bila nekoč garaža, je zdaj vhod, ki se naprej odpira v kuhinjsko-bivalni del na eni strani in stopnišče, ki vodi v zgornje nadstropje, na drugi. Čeprav je hiša opremljena s pohištvom sodobnega sloga, pri vhodu pozdravijo starine oziroma starinski kotiček, kot mu pravijo. Med njimi je tudi 40 let star pianino, na katerem se je lastnica kar 12 let učila igrati klavir. Prostor pod stopnicami so izrabili za računalniški kotiček. V ta del pritličja so umestili še vgradno garderobno omaro, manjši utiliti in stranišče. To je prav posebno zlasti zaradi stenskih keramičnih ploščic, ki so ne povsem standardnih dimenzij, saj so visoke kar dober meter in izdelane iz stekla. Osrednji del tako pritličja kot cele hiše je kuhinjsko-bivalni prostor z izhodoma na dve terasi. Prva je na vhodnem delu hiše z manjšo mizo iz tikovine, dopolnjuje pa jo zelenica z zeliščnim kotičkom. Središčna točka zelenice je bodika, božje drevce, gojeno kot bonsaj. Druga terasa je del notranjega vrta in na njej je dovolj prostora za večjo mizo, ki jo uporabljajo za kosila in večerje. Ob robu vrta so posadili jasmin, ki naj bi se v nekaj letih razrasel in deloma zakril pogled na sosednje hiše in vrtove.
Kuhinja minimalističnih ravnih linij brez ročajev je v barvi ledu v visokem sijaju. Dopolnjujejo jo oranžna stena na eni strani in oranžna vrata na drugi steni, kjer segajo kuhinjski elementi od tal do vrha. Na sredini je delovni otok s štedilnikom in napo. Za jedilno mizo se lahko posede osem ljudi. Ob njej se ponavadi zbere družina, prijatelje pa največkrat povabijo v kantino v kleti. V njej imajo tudi prostor steklenice vina iz posebne polnitve, letnik 1998, za katero so poskrbeli ob rojstvu hčere. Nekaj steklenic so popili, zagotovo pa jih bo še nekaj ostalo za njen osemnajsti rojstni dan.
Prvo nadstropje hiše sta si lastnika zamislila kot dve ločeni enoti. Ena je namenjena njima, druga hčeri. V prvi je tako garderobna soba, spalnica in večja kopalnica s pralnim kotičkom in v bližnji prihodnosti z infrardečo savno, v drugi pa delovni prostor s knjižnico, ki se nadaljuje v spalni del in kopalnico. Kot pravi najmlajša članica družine, je ta, njena kopalnica najlepša v hiši, saj ima poleg zanimive kombinacije ploščic in sanitarne keramike tudi prho z najrazličnejšimi masažnimi nastavki.
Oprema je po vsej hiši poenotena. Tla so razen v kopalnicah obložena s parketom iz parjene akacije, v kopalnicah so izbrali talno keramiko, ki je po videzu podobna lesu. Pohištvo je v temno rjavem, belem ali sivkastem - ledenem - odtenku. Za poudarek pa je oranžna, na primer na steni v dnevnem delu in kuhinji, v kopalnicah na keramičnih ploščicah, otroški sobi na posteljnini ali na kakšnem okrasnem predmetu ali dodatku. Izjema po barvi je le spalnica, ki je odeta v zeleno-rjavo kombinacijo. Kot pravi lastnica, ji je bila zelena barva vedno všeč in tako se je zanjo odločila v spalnici.
Posebno pozornost sta lastnika namenila osvetlitvi. Po hiši ni stropnih luči sredi prostora. Zato pa je veliko stenskih, stoječih in namiznih. Vsaka za drugo priložnost in razpoloženje. Kar nekaj je tudi takšnih, ki pritegnejo pozornost in poleg osnovne funkcije opravljajo še dekorativno. Najprej tri viseče iz ročno obdelanega stekla podjetja Artemide, potem nad jedilno mizo šopek 12 visečih steklenih lučk z imenom Fuscia, italijanskega oblikovalca Achilleja Castiglionija in podjetja Flos, pa seveda kultni Tolomeo v največji različici ob sedežni garnituri. Kot poudarja lastnica, je tam, kjer živiš, bistveno dobro počutje, za tem pa je funkcionalnost. In to jim je tako z izbiro pohištva, svetil kot barv in drugih pomembnih detajlov uspelo pričarati.
Iz Delove priloge Deloindom!
