Od slovenskih otrok so srečnejši samo nizozemski in skandinavski

London - Raziskava, ki jo je za britansko organizacijo Akcijska skupina proti otroški revščini (CPAG) izvedla univerza v Yorku, obsega vseh 27 članic Evropske unije ter Norveško in Islandijo, vsebuje pa podatke večinoma iz leta 2006, ki zadevajo otroke, stare do 19 let. Raziskovalci s severnoangleške univerze so upoštevali 43 različnih kriterijev, od smrtnosti med otroki in debelosti, materialnega položaja, domovanja in okolja prek izpostavljenosti nevarnim tveganjem, počutja in uspeha v šoli do odnosov v družini in med vrstniki.

Prvih pet mest za Nizozemsko zasedajo Švedska, Norveška, Islandija, Finska in Danska, nato pa je že na vrsti Slovenija, ki se od prve šesterice loči predvsem po povprečnih zdravstvenih ocenah in osebnem zadovoljstvu, pri čemer so otroci odgovarjali na vprašanja, kako so zadovoljni s svojim življenjem, ali radi hodijo v šolo, ali so pod pritiskom in kako ocenjujejo svoje zdravje. Slovenija med državami v zgornji tretjini tabele izstopa s slabše urejenim stanovanjskim vprašanjem, ne ravno najbolje pa se obnese tudi pri tveganem obnašanju otrok, kamor so raziskovalci uvrstili zgodnje spolne odnose, kajenje in uživanje alkohola. Toda Slovenija v skupnem seštevku ni prehitela le Nemčije, ampak kar dvajset članic Evropske unije, pri čemer ji je od sosed še najbližje Avstrija na 11. mestu; Italija je šele na 19., Madžarska pa na 22. mestu.

Na samem dnu lestvice, za Romunijo, Bolgarijo, Latvijo in Litvo, je Malta, ki po gospodarskih kazalcih sicer velja za precej uspešno državo, a to, kakor kaže, otrokom ne pomeni prav dosti. Latvijski in litovski otroci so tudi najbolj nasilni in se največkrat vdajajo škodljivim razvadam.
Precej presenetljive pa so številke pri Britaniji, sicer članici G8, skupine industrijsko najbolj razvitih držav na svetu. Mali Otočani so na splošno precej slabega zdravja, nezadovoljni, v precej povprečnih odnosih v družini in z vrstniki, živijo v neugodnih materialnih razmerah, se tvegano obnašajo, imajo le povprečno izobrazbo in le za malenkost boljše stanovanjske razmere kakor njihovi slovenski vrstniki. Pri CPAG za slabo uvrstitev Britanije krivijo predvsem dejstvo, da veliko otrok živi v družini, kjer ne dela nobeden od staršev ali pa samo eden.

Slaba uvrstitev Britanije kaže tudi na velike razlike pri socialni politiki, saj ima Francija podoben bruto domači proizvod na prebivalca, a se je uvrstila devet mest višje. Pri odnosih otroka z družino in vrstniki v Britaniji in Franciji pa je ravno obratno: Francija je dobila najslabšo oceno na lestvici, medtem ko je Britanija v zlati sredini. Tu lahko spet izpostavimo Slovenijo, ki se je na tem področju uvrstila na drugo mesto za Nizozemsko: slovenski otroci se, kakor kaže, v povprečju odlično razumejo s starši in vrstniki.

Iz sredine tiskane izdaje Dela