Cesarski praženec

S cesarskega dvora - ali pa vsaj z Dunaja - prihaja nekaj sladic, ki jih uvrščamo med svetovne desertne klasike. Prva je zavitek ali štrudelj, sledi mu sahertorta ali saherica, potem pa je tu že naš tokratni gost, cesarski praženec.

 

Objavljeno
11. januar 2009 12.24
Boštjan Pavli
Boštjan Pavli
S cesarskega dvora - ali pa vsaj z Dunaja - prihaja nekaj sladic, ki jih uvrščamo med svetovne desertne klasike, pri čemer se ne spuščamo v deljena mnenja o njihovi okusnosti. Prva, pri nas najbolj priljubljena, je zavitek ali štrudelj (nem. Strudel), sledi ji sahertorta ali saherica (nem. Sachertorte), potem pa je tu že naš tokratni gost, cesarski praženec (nem. Kaiserschmarren).

 

Cesarski praženec je pri nas bolj znan kot šmoren, cesarja pa po navadi pridamo tedaj, ko so v igri tudi rozine. Kljub temu da je njegova priprava zelo hitra in nadvse preprosta, je sladica pri današnji generaciji pogosto spregledana. Res je, da vsebuje veliko moke, ki jo uvrščamo med najbolj nezdrava živila, pa tudi nekaj holesterola dobimo z rumenjaki. Res pa je tudi, da med sladicami bolj redko iščemo takšne, ki našemu zdravju niso v breme.


Žvrkljano testo s snegom


V kotliček presejemo 70 gramov mehke moke. Prilijemo 0,6 decilitra mleka, dodamo dva rumenjaka in ščepec soli, potem pa z ročnim mešalnikom vse skupaj razžvrkljamo v gladko zmes, brez grudic. Prilijemo 0,7 decilitra sladke smetane in vse skupaj še enkrat razžvrkljamo.

 

Dva beljaka v zelo čistem kotličku ali mešalni posodi z ročnim mešalnikom stepamo toliko časa, da dobimo napol čvrst sneg. Med nadaljnjim stepanjem vmešamo 30 gramov sladkorja. Pri pripravi čvrstega beljakovega snega nam bo v pomoč droben trik: hitreje in lažje ga bomo pripravili z beljaki, ogretimi na sobno temperaturo, to pa dosežemo preprosto tako, da jajca iz hladilnika vzamemo uro, še bolje dve pred stepanjem.

 

Pečenje in uživanje


Ponev pristavimo in segrejemo, potem pa v njej stalimo 30 gramov masla. Cesarski praženec po eni različici spečemo tako, da na staljeno maslo nalijemo testo in ga po eni strani zlato rjavkasto spečemo. Medtem ko se peče, ga potresemo s prej prebranimi, umitimi in odcejenimi rozinami (mariniranimi v rumu ali limonovem soku). Potem to omleto obrnemo in na hitro zapečemo še po drugi strani in pri tem pazimo, da testa ne presušimo. Tedaj ga z vilicami natrgamo na srednje velike koščke. Po drugi različici pa testo po eni strani opečemo, potem pa ponev za nekaj minut potisnemo v segreto pečico, da se praženec do konca speče v njej.

 

Sladico nazadnje potresemo s sladkorjem v prahu, dobro pa ji dene tudi kakšna omaka iz sezonskega sadja. Vse skupaj pa brez dvoma dobro dene tudi nam.


Iz priloge Odprta kuhinja!