Citronka

Skoraj vsak dan bi jo radi ne le vohali, temvec tudi okušali, a kaj, ko ne mara mraza in v naših krajih ne prezimi. Pa nič zato, saj jo menda naberemo in nasušimo dovolj, da zaloga traja do naslednjega leta, ko spet posadimo nove sadike in znova uživamo v njihovem čudovitem citronskem vonju.

Objavljeno
09. november 2009 12.43
Dario Cortese
Dario Cortese
Menda bi to rastlino lahko imenovali tudi citronski sporiš, saj je bližnja sorodnica navadnega sporiša, ki pri nas raste samoniklo in je znan kot zdravilno zelišče proti prebavnim težavam. Izvira iz Južne Amerike, kjer je grmičasta trajnica, ki zraste več kot dva metra visoko. Nabiramo liste in jih uporabljamo sveže ali posušene, saj med sušenjem in nato med kuhanjem ohranijo izrazito aromo.

Citronka ni zahtevna za gojenje, vsaj glede tal - najbujneje bo rasla na sončnem mestu v lahkih tleh. Težava z njo je samo to, da pri nas ne prezimi, zato vsako leto posadimo nove sadike ali jo jeseni izkopljemo in presadimo v večjo posodo. Postavimo jo v svetel prostor, kjer pri temperaturah nad 15°C ohrani liste, pri nižjih pa jih odvrže in spomladi, ko jo prenesemo oziroma posadimo na prosto, znova ozeleni. V dovolj veliki posodi jo sploh lahko gojimo kot lončnico in jo vsako zimo prestavimo v rastlinjak ali drug zaščiten prostor.


Za zdravje

Podobno kot sporiš, čeprav nima njegove grenčine, tudi citronka spodbudno deluje na prebavila, posebno želodec. Pospešuje prebavo in je učinkovita pomoč proti zgagi. Za zadnji namen pripravimo poparek, ki tudi sprošča in pomirja, zato je zelo dobrodošel v pozni jeseni in pozimi. Poleg za pripravo dišečega poparka so listi citronke nadvse uporabna začimba za raznovrstne jedi, zelenjavne, sadne, mlečne in mesne. Sveže liste drobno narežemo in suhe zdrobimo, v kuhane jedi pa lahko damo kar cele. Menda sploh ni pijače ali jedi, ki se ji ne poda čudovita aroma citronke, zato se z njo brezskrbno podamo na kulinarično raziskovanje, pri katerem ni kaj zgrešiti.


V kuhinji


S citronko delamo skutne namaze, liste zamešamo v kefi r ali jogurt, pripravimo razne solatne polivke, denimo, s kislo smetano, ali sesekljane liste le potresemo po solatah. Nič manj niso primerni za začinjanje dušene ali pečene zelenjave; jedi jih dodamo že med pripravo ali vmešamo v gotovo jed. Možnosti za potešitev nadaljnje lakote so zelenjavna juha s citronko, zelenjavnomesna ali ribja juha s citronko, rižota s citronko..., ne nazadnje tudi krompirjeva solata s citronko, če ne še fi žolova juha ali solata, prav tako s citronko. Njena sveža aroma se lepo prilega tudi k svetlemu mesu in ribam. Hkrati je imenitna začimba za sadne solate in druge sadne jedi, pa še za aromatiziranje nadevov za zavitke in pite jo uporabimo, da o drugih možnostih za pripravo peciva z njo niti ne govorimo. Zatem pridejo na vrsto pijače, od omenjenih poparkov naprej. Uporabimo jo za aromatiziranje kisa, kisave, vina in žganja, tako da v izbrano tekočino damo nekaj poganjkov in pustimo vsaj tri tedne. Aromatiziranje vode je krajše: malo poganjkov ali ščep zrezanih listov damo za 2 do 3 ure v vodo, ki zatem dobi prijetno citronkino aromo.


Začimbna jabolčna omaka s citronko


Za ta nenavadni, a nič manj okusni pripravek uporabimo izkušnje s pripravo čatnijev, s katerimi preprosto zaokrožimo na videz nezdružljiv sladek, slan, kisel in pekoč okus.


V posodo damo 3 do 4 drobno narezana jabolka, drobno narezano čebulo, pol skodelice rozin in manjšo ostro papriko ali čili. Če uporabimo svežo papriko, jo drobno zrežemo, suho pa zdrobimo. Prilijemo malo vode, počasi segrevamo in mešamo, da se gošča ne prime. Ko zavre, dodamo ščepec soli in večji ščep drobno zrezanih svežih ali strtih suhih listov citronke. Na majhnem ognju kuhamo še nekaj minut, zatem posodo odstavimo in pustimo, da se omaka ohladi, saj jo uporabljamo hladno. Shranimo jo v hladilniku, za daljši čas pa s še vročo napolnimo manjše kozarce za vlaganje in jih takoj zapremo.


Omaka se prilega raznim jedem - kuhani in pečeni zelenjavi, pustemu mesu in praženemu krompirju.