Ekološka kefir in mleko

Vse bolj posegamo po neoporečnih, ekoloških živilih in pripravkih, ki ugodno vplivajo na zdravje. Eden od možnih odgovorov na tej poti je kefir, starodavni napitek ljudstev izpod Kavkaza, ki slovijo po dolgoživosti in krepkosti.

Objavljeno
08. marec 2009 12.39
Alenka Kociper
Alenka Kociper
Civilizacijske bolezni in druge tegobe sodobnega življenja nas silijo v razmislek o prehrambnih navadah. Vse bolj posegamo po neoporečnih, ekoloških živilih in iščemo najrazličnejše pripravke, ki ugodno vplivajo na zdravje. Eden od možnih odgovorov na tej poti je kefir, starodavni napitek ljudstev izpod Kavkaza, ki slovijo po dolgoživosti in krepkosti. Mlekarna Krepko je v prizadevanjih po zdravem šla še dlje. Svoje izdelke pod znakom KrepkoEko namreč pripravlja izključno iz ekološko prirejenega slovenskega mleka.

Zdravemu življenju zavezanim potrošnikom najbrž ni treba posebej predstavljati kefirja in drugih izdelkov iz Mlekarne Krepko iz Laz pri Logatcu, ki našemu trgu že skoraj poldrugo desetletje ponuja različne proizvode, pripravljene iz te starodavne kulture. V mlekarni se pohvalijo, da so edina specializirana mlekarna ne le pri nas, ampak tudi v Evropski uniji, ki izdelke pripravlja izključno iz pravih kefirnih zrn, kar si lahko privoščijo zaradi posebne tehnološke usmeritve. Kefirna zrna so namreč tako močna in bogata z mikroorganizmi, da je v enem proizvodnem obratu nemogoče pripravljati mlečne izdelke brez njihovega vpliva, tako so vsi njihovi izdelki pripravljeni na podlagi te kulture. Tega si velike mlekarne s široko paleto izdelkov preprosto ne morejo privoščiti, zato so njihovi kefirni izdelki pripravljeni iz instantne kulture, ki je neprimerljiva in veliko bolj siromašna kot priprava kefirja iz pravih kefirjevih zrn. Posledično so tudi učinki na zdravje kefirja iz instantne kulture siromašnejši kot kefirja, izdelanega po tradicionalnem postopku iz kefirjevih zrn.

 

V Mlekarni Krepko so se v želji po kakovostnih izdelkih res potrudili. Kefirna zrna in recepture so prinesli od tam, kjer jih že tradicionalno gojijo, izpod Kavkaza. Znano je, da so tamkajšnja ljudstva dolgoživa in polna življenjske energije, kar pripisujemo prav kefirju. Toda skrivnostna gobasta zrnca so svojevrsten čudež narave, saj tudi znanost še ni odkrila, kako nastanejo. Domačini s Kavkaza, ki kefir uživajo že stoletja, prostodušno verjamejo, da jim ga je podaril Mohamed.

 

Jem, torej hujšam


Svojo usmeritev v ekoizdelke v Mlekarni Krepko razvijajo z novimi proizvodi iz ekološke prireje mleka. »Blagovna znamka EkoKrepko jamči, da so bioizdelki iz naše mlekarne izdelani iz najbolj kakovostnega slovenskega ekološkega mleka,« pojasnjuje Sandra Turnšek, ki je skupaj z očetom Brankom Kelečevićem, lastnikom Mlekarne Krepko, na nedavnem sejmu GastExpo v Ljubljani predstavila popolnoma nov izdelek družinske mlekarne. »Sredi marca prihaja na trgovske police nov proizvod iz družine EkoKrepko. Jem, torej hujšam! je polnovreden, funkcionalen obrok iz biokefirja, ovsenih otrobov in topinamburja, zdrave, krompirju podobne zelenjave, ki poleg množice koristnih snovi vsebuje tudi veliko balasta. Nova jed je zelo primerna za ljudi, ki imajo težave s sladkorjem in holesterolom ali želijo iz drugih razlogov uživati hrano z manj kalorijami in nizkim glikemičnim indeksom. Z jem, torej hujšam! lahko brez skrbi za svoje zdravje zamenjate kateri koli ali celo več dnevnih obrokov. Kefirjevemu napitku preprosto primešamo posebne topinamburjeve kosmiče, ki so priloženi v praktični embalaži, in dobimo okusen, hranljiv in polnovreden obrok,« pravi Sandra. Mlada ženska temnih las in živahnih črnih oči je pravi oglas za kefir, ki velja za najstarejši znani probiotični napitek. »V naši družini se zelo trudimo, da bi jedli čim bolj zdravo. Tudi v običajnih trgovinah je že moč dobiti ekološka živila, nakupujemo pa tudi na ekotržnici. Žal je zdrava prehrana še vedno stvar posameznika. Država ne prevzema vloge za ozaveščanje in izobraževanje; poglejte šole, vrtce, domove za starejše občane, bolnišnice ipd., tam bi morali prednostno obravnavati ekoživila, saj so to skupine prebivalstva, ki najbolj potrebujejo zdravo prehrano,« pravi Sandra, ki je v okviru domačega podjetja pred slabim letom soustanovila gospodarsko interesno združenje (GIZ) EkoKrepko, združenje za ekološko pridelavo, predelavo in trženje, ter Društvo pridelovalcev in predelovalcev slovenskega ekološkega mleka.

 

Prihodnost je v ekološki prehrani


»V GIZ smo si zadali dve izjemno pomembni nalogi. Na eni strani strokovno pomagamo in svetujemo ekološkim kmetom, društvom in združenjem, predelovalcem in trgovcem v ekološki verigi, druga pomembna naloga pa je ozaveščanje ljudi o pomenu ekološke prehrane. Ob nakupu izdelkov z našim znakom ste lahko brez skrbi, kakovost nadzorujejo pooblaščeni inštituti. Inštitut za kontrolo in certifikacijo Maribor zagotavlja, da je izdelek z oznako EkoKrepko pripravljen iz res preverjenih sestavin,« pojasnjuje Sandra, ki je v GIZ prevzela direktorski stol. Sogovornica dodaja, da so GIZ ustanovili na pobudo ministrstva za kmetijstvo in ob podpori kmetijske zbornice. »Pravkar se prebijamo skozi razpisno dokumentacijo za evropska sredstva, s katerimi bomo dali združenju nov zagon.« Sandra trdno verjame v ekološko prihodnost. »Prepričana sem, da bo takšno prehranjevanje v prihodnosti cenejše. Pravzaprav je že danes. Sama hrana je sicer res dražja kot industrijska, vendar ekoloških živil potrebujemo manj. Poleg tega ob prehranjevanju s tovrstnimi živili ne bomo potrebovali prehranskih dodatkov, organizem ne bo zastrupljen in ne bo potrebnih toliko zdravljenj zaradi nepravilne prehrane,« je prepričana sogovornica.

 

Preveč optimistično ali celo naivno? V dobro vseh nas lahko le upamo, da se bodo Sandrine napovedi vsaj deloma uresničile.


Iz priloge NeDela Odprta kuhinja