Tiskane izdaje
Pasje pivo z Nizozemskega so javnosti premierno predstavili že pred dobrima dvema letoma. Takrat je lastnica trgovine za male živali Terrie Berenden iz Zelhema prepričala lokalnega pivovarja, da se je spustil v avanturo varjenja piva za pse. Lastnica weimarčanov, s katerimi je hodila na lov, je svojim psom po dolgih pohodih želela privoščiti pivo tako kot sebi. Seveda pravo zaradi vsebnosti alkohola in ogljikovega dioksida za pse ne pride v poštev. Pijača za človekovega najboljšega prijatelja, ki je svetlo rjave barve, polnijo pa jo v stekleničke z 0,33 litra, najbolj privlači z izvlečki govedine in vitaminov. Na Nizozemskem se blagovna znamka imenuje Kwispelbier, kar v prevodu pomeni mahati z repom. Za mednarodno tržišče so izbrali preprosto ime dog beer (pasje pivo).
Po teoretičnem spoznavanju z novo pijačo sva se tako z mojim Bobijem v sončnem popoldnevu polna radovednosti pridružila prijatelju pri pokušini tega zvarka. Steklenička, lično oblikovana nalepka in korektna razlaga o proizvodu so ponudili varen občutek resno zastavljenega projekta, ki je daleč od nemarne mešanice ne-vem-česa-vse pod imenom pasje pivo. Vonj za človeka ni posebno mikaven, saj spomni na kakšen postan stout ali porter, ki ga je nogometni navijač nemarno po porazu njegovega moštva odložil na beton, razbeljen od sonca. A ko bi videli odziv Bobija! Pijačo je iz prve vzel za svojo, oblizovanju ni in ni bilo videti konca. Seveda pa s pasjim pivom ne gre pretiravati. Najinemu novemu pivskemu kolegu sva privoščila celo stekleničko, ker spada v kategorijo srednje velikih do velikih psov. Za manjše je dovolj polovica stekleničke na dan. Ker pa je šla promocija h koncu oziroma je zmanjkalo piva, Bobija nisva hotela prikrajšati pri imenitni degustaciji. Zato tokrat nisva okusila pasjega piva, čeprav ga lahko brez skrbi pijejo tudi ljudje.
Glede na pasjo vročino, ki se nam obeta to poletje, bo od časa do časa tudi pasje pivo za štirinožne prijatelje kar dobrodošla popestritev njihovega prehranjevanja. Za ljubitelje piva, ki se bodo ta konec tedna mudili v Pragi, pa še namig, da do nedelje na velesejmišču Letňany poteka češki pivski festival, kjer v šestih velikih šotorih predstavljajo 84 čeških piv ob bogatem spremljevalnem programu.
Sicer pa ne omahujte pri sodelovanju z našo rubriko, če ste zbiratelj česar koli v zvezi s pivom ali pa premorete kakšno drugo zanimivo reč, ki bi spadala v Pivce za živce. Pišite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ali pokličite na 041-669-361.
Na pivu z Janijem Klemenčičem
Nekdanji veslač se zdaj v prvi vrsti ukvarja z gostinstvom, po karieri vrhunskega športnika pa je pristal med rekreativnimi tekači. Zdaj je s kolegi zaposlen še z organizacijo prvega malega maratona okoli Blejskega jezera, ki je na sporedu 22. avgusta. »Še vedno se spominjam svojega prvega požirka piva. Bil sem še otrok. Ne vem točno, katera nedelja je bila, a zagotovo vem, da je bila nedelja. Mama mi je nalila požirek ali dva od svojega piva, ki si ga je privoščila vsako nedeljo. Mogoče je ravno ona kriva , da si ga sedaj privoščim večkrat, ne samo ob nedeljah. Včasih je bil to union, nato sem nekaj let spoznaval okus laškega, v zadnjih letih pa sem privrženec hirterja, postreženega v mokrem in ohaljenem pecljastem kozarcu, z reklamnim lističom in na pravem 'pirdeklu'. Gre za avstrijsko pivo iz vasice Hirt s samo nekaj hišami in ogromno pivovarno, ki je po površini nekajkrat večja od površine vseh hiš v vasi. Hirter je 'gut' tudi v kombinaciji s tonikom, bitter lemonom, fanto ali colo. Vem, da bom morda razočaral prave pivce piva, a meni radler ustreza. Že prej, ko sem bil vrhunski športnik, ni bilo boljšega od mrzlega in osvežujočega radlerja po težkem treningu. Občutek 'zadetosti' v kombinaciji s prijetno utrujenostjo je božanski! Toplo priporočam. Pa še vrti se ti manj.«
