Kako pijačo narediti zanimivo

Otroci potrebujejo za dobro delovanje svojega organizma zelo veliko tekočine, a kaj, ko je zanje pitje nepotrebna potrata časa. Kako jih nagovoriti, jih usmeriti ali naučiti, da bi svojo žejo prepoznali in se na pravi način odžejali?

Objavljeno
28. avgust 2009 16.12
Mojca Koman
Mojca Koman
Otroci potrebujejo več tekočine na kilogram telesne teže kot odrasli. V vrtcu, šoli ali doma, piti je treba! Malček pri dveh letih in povprečni telesni teži 12 kg v idealnih pogojih potrebuje 1,5 litra vode na dan, prvošolček naj bi vsak dan dobil malo manj kot dva litra vode, proti koncu osnovne šole pa govorimo že o dveh do dveh litrih in pol tekočine na dan. Razlik med deklicami in dečki ni, količina je odvisna le od telesne teže, od telesnih naporov in okolja (veter, temperatura zraka). Mirno delo v prijetnem bivalnem okolju s primerno temperaturo zahteva manj tekočine kakor intenzivno gibanje na prostem v toplem in sončnem vremenu. Seveda otrok potrebne tekočine ne dobi le s pijačo, ampak tudi s hrano (juhe, sadje), a pijača je tista, na katero otroci radi pozabijo.


Kakšna naj bo?


Voda, (razredčen) sadni sok, mlačen ali hladen čaj, limonada, koktajli s sadnim čajem in sadnim sokom, kompot, razredčeni sadni sirupi. Zobozdravniki se z zapisanim ne strinjajo povsem, saj sladkor v pijačah škodi zobem, prav tako kisline v sadnih sokovih, zato jih odsvetujejo ali priporočajo razredčene, po pitju pa obvezno čiščenje zob. Zlasti je to pomembno pri tistih majhnih otrocih, ki uporabljajo stekleničko. A vsaka stvar v življenju ima dve plati, zato je pri otrocih, ki trpijo za dehidracijo, povsem vseeno, kaj popijejo, le da pijejo. Kadar in če imamo starši možnost izbire in vpliva na izbiro, potem so čista (mineralna) voda, 50- do 100-odstotni sadni sok in zeliščni oz. sadni čaj najboljša izbira za vsakogar.


Za zajtrk


Najbolj idealno bi bilo, za odrasle in otroke, če bi se zjutraj, ko bi se zbudili in si umili obraz, stisnili sok limone, ga čisto malo (ali nič) osladili, razredčili z vodo in limonado popili. Ta bi nas dokončno zbudila in pospešila prekrvavitev. Kdor to zmore, naredi največ za zdravje. Namesto limonade lahko stisnemo sok pomaranče ali grenivke na ožemalniku za agrume in si privoščimo kraljevski zajtrk.

Šolarji naj za zajtrk poleg limonade ali gostega sadnega soka za potešitev žeje dobijo tudi mleko ali mlečne izdelke. Mleko vsebuje aminokislino fenilalanin, ki je ključna za gradnjo nevrotransmiterja (prenašalca podatkov med živčnimi celicami) in noradrenalina - ta je kot nekakšen hormon poguma. Noradrenalin zjutraj potrebujemo prav vsi, saj nam bo dal zagon za delo, ustvarjalnost, zbistril misli in okrepil voljo. Predvsem pa vse to potrebujejo šolarji, da se v šoli ne bodo izgovarjali na jutranjo zaspanost.

Otroci potrebujejo zjutraj kakovosten in hranilno bogat obrok, kar mleko in mlečni izdelki zagotovo so. Primerni so razni mlečni napitki, denimo kakav, bela kava in mlečni napitki s sadjem, v katere si otroci zamešajo kosmiče in mislije ali tekoč jogurt izbranega okusa.

Čaj zjutraj ne ponuja dovolj hranljivih snovi za delo, saj mora zajtrk zadovoljiti kar velikemu deležu energetskih potreb organizma. Te je bolje zadostiti s kakovostnimi hranljivimi snovmi kakor pa s čajem in čokoladnim namazom na kruhu.


Vzemimo si čas


Čez dan naj otroci pijejo večkrat po malem, enako kakor velja za hrano. Najprimerneje je, če si za pitje vzamejo/-mo čas. V vrtcu je otrokom vedno na voljo čaj ali kakšna druga tekočina. Vendar se otroci povsem posvetijo igri in na pitje pozabijo, čeprav žejo že prepoznavajo. Prav zanimivo, kako se takoj spomnijo na svojo žejo in pritečejo po kozarec soka zase, le da nekdo začne piti. Zato vzgojiteljice pitju namenijo poseben čas. Pozovejo jih, da bodo zdaj pili vsi, da imajo dober in osvežilen sok, pisane kozarčke, vsak si lahko izbere svojo barvo, potem bodo pospravili pijačo in kozarčke, se igrali in počeli traparije, pozneje pa si bodo znova vzeli čas za pijačo. Tega bi se morali spomniti večkrat tudi doma. Pri večini otrok je pač tako, da jih je na pitje treba spomniti oz. pitju nameniti poseben čas. Da bi otrok pil, kadar bi sam začutil žejo, bi bilo idealno, a do tega trenutka je pri večini še daleč.


Kaj pa šolarji


Šolarji navadno žejo prepoznajo in bi tudi pili, če bi imeli kaj na voljo. Pogosto se pritožujejo, da v šoli za malico dobijo premalo tekočine. Dva decilitra tekočine pri malici je za starejšega šolarja zares premalo, a vsak deciliter več tudi stane nekaj več. Vse dobronamerne želje se pogosto končajo pri finančnih zmožnostih. Zato bi bilo pametno, če bi hodnike opremili s polnimi avtomati za vodo ali cisternami s čajem, kakor je to urejeno v nekaterih vrtcih. Strošek za pripravo čaja je minimalen, če pa bi šolarji spomladi na naravoslovnem izletu (ali na šolskem vrtu) nabirali lipovo cvetje, ga posušili in shranili za čaj, bi šola prihranila še več. Po nekaterih šolah je to že kar ustaljeno, drugod ne.

Šolarji lahko pijačo prinesejo tudi od doma, v prisrčnih čutarah in pijejo med odmori. Takšne čutarice se odlično obnesejo tudi na šolskih (vrtčevskih) izletih ali na nedeljskem izletu s starši. Nekatere so prav prisrčne, porisane s priljubljenimi motivi junakov iz risank za mlajše; bolj asketske pa so za starejše. Pri čutaricah, plastenkah in podobnem moramo biti pozorni, da dobro tesnijo, če se prevrnejo. Pomembno je, da so narejene iz trpežnega materiala in da jih je mogoče temeljito umiti v pomivalnem stroju. Kakšen kovanček več za nakup kakovostne čutarice ni nič v primerjavi z mokro obleko, zvezki ali nahrbtnikom, ki lahko pokvarijo domačo nalogo ali še tako lepo zamišljen izlet. Da ne omenjamo hude žeje.

K pitju pritegnejo tudi barviti kozarčki, razne slamice, okraski za kozarce, če v kozarec stresemo nadrobljen led v poletnih mesecih, rob kozarca okrasimo s kristalnim sladkorjem in podobno. Vse to je sicer lepo in primerno za zabavo ob rojstnem dnevu, za druge dni pa je moteče. Preveč okraskov prekrije smisel pitja, prav tako kot prekrijejo smisel številni okraski v otroški sobi, trdijo strokovnjaki, saj se otroci zaradi tega ne zmorejo osredotočiti na tisto, kar je zanje bistveno.


Iz priloge Odprta kuhinja!