Kutina pomaga pri črevesnih vnetjih

Kutina je starodaven sadež, ki izvira iz Perzije. V nasprotju z drugimi ga pred uživanjem kuhamo ali pečemo, saj je zaradi vsebovanega tanina surov preveč trpek.

Objavljeno
27. oktober 2009 13.05
Polona Kovič
Polona Kovič
Po obliki lahko kutina spominja bodisi na jabolko bodisi na hruško in ravno glede na to razlikujemo dve sorti: tako imenovano hruškasto kutino, ki je zelo aromatična in cenjena v Evropi, ter jabolčno, ki jo bolj cenijo v Ameriki. Obe sta surovi nekoliko trpki. Vsebujeta vitamin C ter kalij in baker. Tudi pečke vsebujejo pektinske snovi, ki zdravilno delujejo na vnetne procese v črevesju. Iz pečk jih izločimo tako, da jih nekaj časa namakamo v mlačni vodi, potem pa zaužijemo.


Nakup

Bolj ko so kutine intenzivno rumene, bolj zrele in aromatične so. O tem se lahko prepričamo, če poduhamo bledo rumene sadeže, ki po pravilu še nimajo razvitega značilnega prijetnega vonja. Poleg zrelosti bodimo pri nakupu pozorni na to, da izbiramo med plodovi, ki so nepoškodovani, sicer začno hitro propadati.


Priprava


Trpki okus, ki ga kutinam daje tanin, lahko nevtraliziramo samo s kuhanjem oziroma pečenjem. Zaradi obilja pektina so tako ali tako najprimernejše za pripravo marmelad, džemov, želeja, čežan in sadnih prelivov.


Potem ko jih zdrgnemo s krpo, da odstranimo dlačice, jih razrežemo na četrtine in odstranimo dele peščišča. Narežemo jih na manjše kose. Pristavimo jih v hladni vodi in jih, morda le z dodatkom ingverja v prahu, kuhamo največ dvajset minut. Iz te osnove lahko pripravimo marmelado, žele ali džem, lahko pa jih tudi samo pretlačimo in jih s kakšnim dodatkom, denimo s suhimi slivami ali žlico javorjevega sirupa, ponudimo, kot sicer ponudimo jabolčno čežano: za poobedek ali lahko malico. Pretlačimo jih lahko s smetano (navadno uporabimo kislo ali biosojino) in neprečiščenim trsnim sladkorjem ali medom in dobimo nasitno sadno kremo, ki je primerna tudi za lažjo večerjo ali zajtrk. Z vodo razredčena kutinova kaša oziroma čežana pa je odlična kot preliv za žitne zajtrke, predvsem je primerna za ljudi, ki imajo težave s prebavo mleka.


Pečene kutine


Potrebujemo:

  • poljubno število kutin,
  • žličko navadne kisle ali biosojine smetane,
  • žlico javorjevega sirupa ali medu na kutino.


Priprava:
Kutine temeljito zdrgnemo s krpo, potem pa jih prerežemo na polovice. Izrežemo še peščišča in jamice napolnimo z žlico sojine ali navadne kisle smetane in jih položimo v pekač. Spečemo jih v pol ure pri 200 ºC. Ko jih vzamemo iz pečice, jih pustimo, da se ohlajajo od pet do deset minut, nato jih oblijemo z javorjevim sirupom ali medom in ponudimo.


Presni sok


Potrebujemo:

  • 1 kg kutin,
  • 1 ali 2 limoni,
  • 3 zvrhane žlice neprečiščenega trsnega sladkorja.


Priprava:
Kutine operemo, zdrgnemo s krpo in prerežemo na polovice in četrtine. Izrežemo še peščišča in kose sesekljamo v sekljalniku. Pokapamo jih z limonovim sokom in prelijemo z litrom vode in pol. Tako naj na hladnem in temnem odstojijo en dan in eno noč. Naslednji dan jih stresemo na večje cedilo ali sito nad podstavljeno posodo. Pustimo, da se odcedijo, potem pa jih pretlačimo skozi cedilo. Presni sok hranimo na hladnem in temnem in uporabljamo za mešanje z vodo ali kot sadni preliv za žitne in sadne jedi.


Čežana z mandlji


Potrebujemo:

  • 1 kg kutin,
  • zravnano žličko bioingverja in biocimeta,
  • 200 g mandljev.


Priprava:
Kutine zdrgnemo s krpo in jih razrežemo na četrtine. Odstranimo dele peščišč in jih narežemo na manjše kose. Stresemo jih v posodo in zalijemo s toliko vode, da so pokrite. Kuhamo jih največ dvajset minut, nato pa odcedimo. Vodo shranimo za pijačo. Kutine pretlačimo z žličko ingverja in cimeta in jih naložimo v skledice ali široke kozarce. Grobo sesekljamo ali fino zmeljemo še mandlje in jih potresemo po čežani.