Tiskane izdaje
Kvoce ali kvoče (tako jim pravijo v Mežiški dolini) ali kloce (tako jim rečejo v Mislinjski in Dravski dolini) so domače hruške, ki jih posušijo. O receptu pozneje. Hruška je stara kultura in že Feničani, Grki ter Rimljani so poznali več deset sort tega priljubljenega sadeža, za katerega je Homer zapisal, da je darilo bogov. Francozi so že v 17. stoletju poznali prek 300 različnih sort. Hruške sicer izvirajo iz Perzije. V Evropi so jih najprej začeli gojiti v Grčiji, na Peloponezu, danes pa so razširjene po vsem svetu in poznamo približno 5000 poimenovanih sort. V 17. stoletju so postale modni sadež na evropskih dvorih. Drevo hruške doseže do sto let starosti.
Hruške (navadna hruška ali Pyru cummunis) nas hitro nasitijo in so zelo primerne za razne diete. Imajo majhen delež sadnih kislin, a kar nekaj sladkorjev. Od šest do 10 odstotkov je fruktoze, le 2,5 odstotka glukoze in 0,4 do 2,6 odstotka saharoze. Zato so z ustrezno kombinacijo z drugo dietetično hrano primerne tudi za diabetike, saj ima od večine sadja najmanj glukoze in največ fruktoze. Največ imajo seveda vode, okoli 80 procentov. Imajo veliko vitamina A in C, od mineralov pa kalija in železa. Blagodejno vplivajo na ledvice in mehur, proti zaprtosti, razstrupljajo telo in so prijazne tudi do srca in ožilja. Sok ali kompot je primeren za blaženje težav s protinom, krvnim obtokom in pri vnetju ledvic, delujejo pa tudi pomirjujoče na živčni sistem.
Pogosto menimo, da so hruške redilne, a to ne drži. Hranilna vrednost velja za 100-gramski sadež 54 kilokalorij ali 231 kJ. V kulinariki je njihova uporaba neomejena. Zaradi značilnega okusa, ki je kiselkasto sladek, jih lahko uporabljamo pri mesnih jedeh, sladicah in v vseh mogočih kombinacijah s siri. Najbolj slastne so seveda sveže. Okusni so tudi sokovi in kompoti.
Torej, koroške kvoce ali kloce radi pripravljajo na Koroškem tako v Avstriji kot v Sloveniji. V Rožu delajo kvočne krape, včasih so jih delali ob žetvi. Suhe zmlete hruške dodajo skuti, tudi drobtine in cimet, rum in sladkor, krape naredijo pa take kot za sirove in jih kuhane zabelijo z maslom. V Gurah delajo kvočne krape tako, da kuhane suhe mlete hruške dodajo kuhani proseni kaši, dodajo sladkor in cimet. Testo naredijo kot povsod: malo mehkejše kot za rezance, nadev zaprejo kot žlikrofe in kuhajo tako dolgo, da priplavajo na površje. Zabelijo jih z ocvirki ali z maslom.
Pri Delalutu na Prevaljah
V Gostišču Delalut na Prevaljah je kuharica gospa Anita Planšak pripravila imenitne kvocove nudlne tako, da je suhe kvoce skuhala, da so se zmehčale, jih na drobno zmlela, odcedila, dodala cimet in drobtine in po potrebi sladkala. Oblikovala je vlečeno testo z rahlim dodatkom jajc, ki je pol ure počivalo. Nato ga je razvaljala in na njega polagala kroglice s kvoci ter jih pokrila z drugim testom in razrezala na posamezne nudlne v obliki žlikrofov. Kuhala jih je v slanem kropu, dokler niso priplavali na površje ter jih zabelila z ocvirki grumpi. Če gostje želijo, jih zabeli tudi z rozinami ali čim slajšim. Vsekakor niso samo hruške dar bogov, pri Delalutu so to tudi klocovi ali kvocovi nudlni.
