Majaron

Majaron

Za domovino tega aromatičnega čudeža se poteguje skoraj vsa okolica Sredozemskega morja in zahodna Azija. Majhen grmiček v toplejših krajih prezimi, pri nas pa ga gojimo kot enoletno rastlino. Uporabljamo mlade liste in poganjke oziroma porežemo celo rastlino tik pred cvetenjem. S tem podobno kot z rednim obtrgavanjem mladih listov spodbudimo novo rast, tako da zgornje polovice znova ozelenelih rastlin proti koncu rastne sezone porežemo še enkrat. Za začinjanje jedi in pijač uporabljamo sveže ali posušene liste in mlade poganjke. Majaron med sušenjem ohrani vso aromo, zato vsekakor posušimo vse presežke pridelka ter jih shranimo v zaprtih kozarcih na temnem mestu.

Na vrtu

Posejemo ga spomladi oziroma kupimo sadike in jih na vrtu posadimo na čim bolj sončno mesto. Nato jih redno zalivamo in še bolj redno trgamo poganjke, da prehitro ne zacvetijo. Če nimamo vrta, ga gojimo v posodah, če pa nam ni do tega, ga lahko kupimo posušenega. Je eno redkih »trgovinskih« začimbnih zelišč, ki se po dišavnosti skorajda ne razlikuje od domačega pridelka.

Poleg navadnega majarona si v vrtu lahko privoščimo še trajni majaron, ki ni nič drugega kot sorodnik dobre misli in origana. Glede začimbne botanike nekateri avtorji celo navadni majaron uvrščajo v rod origanov, a okus in vonj nam povesta, da je to drugačna in prav samosvoje aromatična rastlina. Trajni majaron je manj aromatičen in po vonju bolj podoben dobri misli.

Za zdravje

Po prehranskih in zdravilnih lastnostih je odlična začimba za prebavo, bodisi za njeno spodbujanje bodisi za okrepitev po prebavnih težavah; samo na prežganko, seveda z majaronom, se spomnimo. Poleg tega je dobrodejen za živčevje, saj ima blago sproščujoč učinek. Tretje področje njegovega delovanja so dihala, ki jih pomaga vzdrževati v dobri kondiciji, visoko odporna pred okužbami, ker podobno kot materina dušica učinkuje razkuževalo ter krepi sluznice dihal.

Njegov glavni prehransko-zdravilni adut je, podobno kot pri drugih rastlinah iz družine ustnatic, eterično olje z vrsto dišavnih sestavin. Poleg tega vsebuje še obilje polifenolov, skupaj s flavonoidi, zaradi katerih učinkuje tudi kot močan antioksidant. Zato ne preseneča, da je majaron tradicionalni »zaščitni« dodatek svinjski masti, saj jo obvaruje pred žarkostjo in ji podaljša trajnost.

V kuhinji

Svež ali posušen je odlična začimba za vse vrste kuhanih in pečenih zelenjavnih jedi, za odišavljanje solat oziroma za pripravo solatnih polivk, pa čeprav kar s kislo smetano. Zelo primeren je za začinjanje raznih jedi z drobovino, s krvavicami vred, niti jedi s fižolom in drugimi stročnicami naj ne bodo brez njega. Jedem ga dodajamo zmerno, da v njih ne prevlada premočno, in proti koncu ali povsem na koncu kuhanja, da arome prehitro ne uidejo iz lonca. pri pripravi pijač je enako pomemben kot sorodne dišavne ustnatice, torej je uporaben za namakanje v kisle in alkoholne tekočine ter za zdravilne poparke.

Krompir z majaronom

Možnosti ni malo, temeljni pa sta dve: krompir naj bo pečen ali kuhan, in to kar z lupino vred, v zadnjem primeru le, če je ekološki. Nadaljevalni tečaj trajne lakote predvideva še, da pripravimo tudi pražen krompir, pire krompir, krompirjeve svaljke, njoke in še kaj krompirjevega, seveda z majaronom.

Tokrat se posvetimo pečenemu krompirju. Torej ga umijemo, ne olupimo ter naložimo na povsem nenamaščen pekač. V pečici ga pri 200 oC pečemo približno 45 minut oziroma dokler se lupina zlato ne zapeče. Nato ga damo v skledo, počakamo, da se nekoliko ohladi in se lotimo prijetnega opravila: nekaj krompirjev damo na krožnik, vsakega prerežemo na pol, zabelimo z oljčnim oljem, začinimo s sojino omako ter potresemo z drobno zrezanim svežim ali zdrobljenim suhim majaronom. Ko pojemo vse, naložimo spet. Tako ponavljamo, dokler je še kaj krompirja in lakote. Ob tej krompirjevi pojedini z majaronom ne pozabimo niti na primerno veliko skledo solate.