Martinovo

Martinovo je eden najveselejših in najbolj priljubljenih praznikov na Slovenskem.  Predvsem, seveda, v krajih z vinogradniško tradicijo, kjer radodarni svetnik Martin »iz mošta dela vin«, ne branijo pa se ga niti Gorenjci, Korošci in Notranjci.

Objavljeno
09. november 2009 12.03
Posodobljeno
11. november 2009 12.18
Slavka Ilich
Slavka Ilich
Prav povsod pa velja, da se praznovanje ne sme sprevreči v tekmovanje, kdo bo večkrat videl dno izpraznjenega kozarca. Ne nazadnje ne smemo pozabiti niti na nasvete ministra za zdravje ...

Vsi vemo, da za dobro razpoloženje ne zadošča le nekaj »za na zob«, pa naj bo kapljica še tako žlahtna. Zraven mora biti tudi kaj slastnega »za pod zob«. V dneh, ko praznuje Martin - in mi z njim - je za to več kot dovolj možnosti. Z jesensko navdihnjeno okrasitvijo mize lahko le še dodamo piko na i. Marsikaj se da pobrati na vrtu, nekaj prinesemo še iz gozda, raznobarven papir pa se vedno najde doma. Skoraj vse, kar potrebujemo, je tako rekoč zastonj. Le tu in tam se moramo pri pospravljanju vrta ali med sprehodom skloniti ali stegniti roko in vzeti, kar se se nam ponuja. Trta, kostanj, robide, nekaj vejic in lepi listi. Vse pride prav. Pobrskamo še za lončenimi lončki in malo večjim podstav-kom za rože, ki ga uporabimo za krožnik, na katerega postavimo grozdje. škarje in še ene za papir. Potrebujemo samo nekaj časa ter vrtnarske papirja. Dobri volji torej pomagamo tudi brez tradicionalne gosi ali račke. Tisti, ki sploh ne jedo mesa, si lahko pogrinjek okrasijo z »živo« račko, ki jo z modelčkom za piškote izrežejo iz papirja. Na njej naj bo ime tistega, ki ga posedemo pred krožnik.