Oblike 
pustnih 
dobrot

Pust hrust hrust,
okroglih, mastnih ust,
ko gre v slast vse,
kar se cvre …

V času pustnih norčij seveda ne manjka priložnosti, da si »omastimo« prste in brado. Še nedavno samoumevni krofi – čim večji in čim bolj polni marmelade, kot na primer legendarni trojanski – so se nekoliko umaknili bolj dietnemu razmišljanju. Naj le bodo krofi, krapi ali bobi, kot jim pravijo na različnih koncih, vendar nekoliko manjši in manj »težki«.

Zakladnica srednjeevropskega in še posebej slovenskega kulinaričnega izročila ponuja tudi druge dobrote. To so predvsem za spoznanje manj »lepe«, a slastne miške in še bolj krhki flancati, ki so iz drugačnega testa in jih poznamo tudi kot kroštule, štraube itn.

Da oči ne bi ostale lačne, je oblikovanje pustnih slaščic seveda zelo pomembno. Krofe, miške in flancate različnih oblik lahko naredimo iz enakega testa. Če se odločimo za krofe, naj bodo za spremembo čisto majhni – za grižljaj. Te krofke lahko polnimo tudi z marelično marmelado, vendar jo vanje vbrizgamo, ko so že pečeni. Miške lahko napolnimo tudi z gosto vaniljevo kremo. Ko so ocvrte, velike ali čisto majhne, vanje vbrizgamo nadev. Ali pa hladne prelijemo s stopljeno čokolado … V testo lahko vmešamo rozine, ki jih za otroke namočimo v vodo, medtem ko imajo odrasli večinoma raje okus po rumu. Navlažene rozine dobro odcedimo in osušimo ter šele nato zamesimo v testo.

Testo za krhke flancate ponuja še več možnosti oblikovanja. Razvaljane krpe razrežemo z nazobčanim koleščkom na različno velike kose in jih ocvremo. Kose nepravilnih oblik lahko tudi po sredini zarežemo in vogale zavihamo skozi odprtine. Če razrežemo testo na dolge trakove in jih rahlo in previdno navijemo okoli prstov, dobimo cvetove, ki spominjajo na vrtnice. Le pri cvrenju moramo biti previdni, da se robovi ne odkrhnejo.

Vse pustne dobrote seveda temeljito odcedimo na kuhinjskem papirju in jih – brez tega gre težko – še vroče po okusu posladkorimo.