A sem se po tej izkušnji morala potresti s pepelom. Pa še nekaj je: volovsko srce je pravzaprav edini paradižnik, ki je pri nas tudi uradno udomačen.
Z urednico Karino sva prejšnji teden natrgali in označili osem različnih volovskih src, ki se razlikujejo od pri nas sicer najbolj iskanih predstavnikov te sorte. Tukaj je pred vami, kar sem poskusila in nato nakuhala iz letošnje naključne bere v rastlinjaku Vrtnarije Reš v Mošnjah.
Prvič, že na pogled sami veliki plodovi lepih barv: rumen, rumeno oranžen, skoraj črn, rožnat in seveda rdeč. In spoštljivo težki, saj lahko iz enega pripravimo solato za dva. Tudi sicer so volovska srca najbolj mesnati in sočni paradižniki z malo, res malo drobnih semen, kar je tudi njihova prednost pred drugimi sorodniki. In, ne nazadnje, vsi po vrsti so še boljši, ko so kuhani, pečeni ...
No, in se je začelo, kot se spodobi, s fotografiranjem (da česa ne zamešam!), tehtanjem plodov in zapisovanjem podatkov – ter se nadaljevalo s pokušanjem in vonjanjem surovih plodov. Kot bi šlo za parfum! Po pokušanju sem morala določiti, kateri bo za kaj najboljši. Koščke sem še popekla, enega za drugim, in zopet ocenjevala okus (pod enakimi pogoji), ker drugače ne gre. Potem izbira receptov, izbor je bil odvisen tudi od količine »materiala«. Z isto »rižoto« iz treh žit sem polnila tri različne paradižnike – izkazalo se je, da je bil najboljši lanski zmagovalec ...
V današnjem izvodu Odprte kuhinje lahko vidite rezultat mojega pokušanja in kuharije. V receptih piše, katere sorte sem uporabila in jih priporočam, vendar napotki seveda veljajo tudi za druge vrste paradižnika, kar pač kdo ima.
Mimogrede še zanimivost: pred kratkim sem naletela na kuharico My Tuscan Kitchen in v njej na star toskanski recept, po katerem »kuhaš« omako na soncu! Za letošnjo, do nedavnega pasjo poletno vročino ravno prav. Ob izidu te paradižnikove OK pa se je že toliko ohladilo in še dežuje, da ga obujam samo na kratko.
1. Vzamemo lepe zrele paradižnike (3/4 kg), jih vržemo v vrelo vodo, nato preložimo v mrzlo, da odstopi lupina, olupimo, razrežemo in odstranimo seme.
2. V lončeno skledo damo paradižnikovo meso, dva na pol prerezana stroka česna, veliko pest listov bazilike, deciliter oljčnega olja, čili in sol, vse to z rokami dobro premešamo in zmečkamo v kašo.
3. Pokrijemo z redko gazo ali kovinskim cedilom, da ne hranimo muh, ter za približno poldrugo uro postavimo na vroče sonce.
4. Potem uporabimo za oblogo na popečenih kruhkih ali na špagetih oziroma drugih testeninah …
Odlično!