Pečen krompir v oblicah

Čeprav so krompir poznali onstran Atlantika na južnem delu ameriške celine že pred dva tisoč leti, je v Evropo prišel tako kot večina pridobitev od tam šele s Kolumbom. Neka zgodba nam sporoča, da je krompir prišel v Evropo z veliko ladjo, ki je na oceanu potonila. Težko orožje je potonilo na dno, krompir in druga zelenjava pa sta priplavala po vodi do obale ... V naše kraje je prišel dokaj pozno in ljudje se ga dolgo niso mogli navaditi, saj so bili slabo poučeni o njegovi vzgoji in pripravi. Zato so sprva jedli njegove strupene dele in šele čez čas so se navadili na gomolje, ki so rasli pod zemljo.

Ker je bila v 18. stoletju huda lakota, je cesarica Marija Terezija leta 1767 zaukazala obvezno sajenje krompirja in ta je dejansko rešil Evropo pred katastrofo. Reševal je tudi Irce, toda kmalu bi jih tudi pogubil. Ker so se pretirano navezali nanj, so doživeli katastrofalne posledice lakote, ko je sredi 19. stoletja bolezen napadla krompir in so čez noč ostali brez pridelka. V 19. stoletju je tudi pri nas postal steber ljudske prehrane. OZN je leto 2008 razglasila za leto krompirja. Je tudi sinonim za srečo: Neumen kmet ima debel krompir, kar pomeni, da si imel srečo ali pa da si prišel do nečesa dobrega in koristnega brez lastnega napora ali znanja. Znan je tudi rek Imeti krompir, kar izhaja iz omenjenega dekreta Marije Terezije, ko je ukazala gojenje krompirja. Ljudje so se tej novotariji upirali in krompirjeve njive so morali varovati vojaki. Ker je bilo varneje in udobneje varovati njive krompirja, kakor pa krvaveti v prvih bojnih vrstah, so rekli vojakom, ki so varovali njive, da imajo krompir, torej srečo, da jim ni treba v pravo bitko. V Sloveniji obstaja društvo za uveljavitev praženega krompirja kot glavne jedi in za svoj znak uporablja znanega škodljivca - koloradskega hrošča. V Šenčurju, kjer so znani pridelovalci krompirja, je akademski kipar Janez Pirnat postavil spomenik krompirju v podobi cesarice Marije Terezije.

Nekateri zdravilci in nutricisti ga odklanjajo kot rakotvorno živilo in tudi zato, ker izhaja iz družine razhudnikov. Večinski del uradne medicine mu priznava vso veljavo in koristnost, saj je nasitno živilo, ki ne redi, razen če ga ne zabelimo z ocvirki in pretiranimi količinami olja in drugih maščob. V kontroliranih količinah ga lahko uživajo tudi diabetiki. Vsebuje veliko kalija in vitamina C, zato je koristen zlasti jeseni in pozimi, vsebuje pa tudi vlaknine in ugodno vpliva na prebavo.

Krompir v oblicah

Tokrat predstavljam krompir v oblicah, ki je nastal kar v domači kuhinji, pa še po vsej hiši je prijetno dišalo. Cel krompir dobro operemo in ga neolupljenega kuhamo ali pečemo v pečici. Kadar ga dam v pečico, ga prerežem na polovico. Še toplega ponudimo z maslom in soljo ter kumino, lahko tudi s skuto, ki jo obogatimo z zelišči in dobimo imenitno lahko večerjo. Kombinacij ob krompirju v oblicah je nešteto, samo domišljiji se moramo prepustiti. Naši predniki so ga jedli z močnikom. Danes je tudi priljubljena oblika priprave v foliji. Lahko ga kombiniramo z gobami vseh vrst, okusen je tudi kar s surovo čebulo. Tokrat sem ga pripravil s skuto in kislo smetano, ki sem jo začinil s timijanom. Za prste oblizati!