Tiskane izdaje
Človek jo pozna že več tisoč let, najverjetneje okoli 9000 do 10.000, o njeni koristnosti oziroma zdravilnih učinkih je govorila v 12. stoletju nemška zdravilka in zeliščarka sveta Hildegarda iz Bingna. Latinsko ime za piro je Triticum spelta, izhaja pa tako kot večina žit iz Prednje Azije. Z naših polj so jo zrinile druge vrste pšenice zaradi večjih hektarskih donosov.
Od drugih pšenic jo loči njeno zrnje, ki ima dvojno plev, zato s posebnim postopkom odstranjujejo pirine pleve, saj se z navadnim mlatenjem tega ne da uspešno opraviti. Zaradi tega je njeno zrnje zaščiteno vse do predelave, zato ji ne morejo do živega razna zaščitna sredstva, insekti, izpušni plini in druge »pridobitve« civilizacije. Nekateri ekološko ozaveščeni kmetje pirine njive češejo z mehanskimi branami in tako odstranjujejo plevel.
Pira vsebuje ogljikove hidrate, ki so pomembni za strjevanje krvi in krepijo imunski sistem, ima pa tudi veliko vitaminov B-kompleksa. Nekje sem bral, ko je nekdo v vnemi, kako bi pohvalil piro, objavil, da je primerna za bolnike s celiakijo, kar pa ne drži. Tudi pira vsebuje gluten. Je pa koristna iz mnogo drugih vidikov. Vsebuje od 10 do 12 odstotkov več proteinov kot navadna pšenica. Dieta s piro pomaga lajšati težave pri kožnih izpuščajih in pri nekaterih alergijah, lajša revmatične težave, tudi za diabetike je primerna in za tiste, ki bi radi znižali maščobe v krvi. Tudi prebavila nam bodo hvaležna za njeno navzočnost v organizmu. Ker vsebuje nenasičene maščobne kisline, varuje tudi srce in ožilje. Njena sluz je odlična za razstrupljanje organizma. Pražena zrna pire pa lahko uporabimo za kavni nadomestek.
Uporabna je tudi drugače. Ker ostanejo pleve pri ločevanju od zrnja večinoma nepoškodavane, jih radi uporabljajo za polnila pri posteljnini, predvsem za blazine. Ker se pleve prilagajajo zunanji temperaturi, preprečujejo segrevanje kože. Pira je uporabna v vseh oblikah: za moko, zdrob in kašo, uporabne so, kot smo videli, tudi pleve.
Rižota pri Repovževih
Uporaba pire v kulinariki je zelo zanimiva, pestra, predvsem pa daje zelo okusne rezultate. Danes si bomo pogledali recept za pirino rižoto, ki jo je pripravila Meta Repovž v domači gostilni iz pire z njihove domače njive.
Priprava:
Zbrušeno in v slani vodi kuhano pirino kašo je popražila na maslu, dodala por in bučke ter česen, vse zalila z jušno osnovo in dodala malo sladke smetane. Jed je na krožniku oblikovala do konca tako, da je dodala še popečene koščke govejega jezika, parmezan in hren. Tako ponudijo pirino rižoto kot samostojno jed, izjemno okusna pa je tudi kot priloga, vendar brez parmezana in govejega jezika. Praznik za telo in dušo.
Iz priloge Lajf, Slovenske novice!
