Pivo in čevapčiči

Naj se še tako otepamo balkanskih navad, mesnim dobrotam z žara s srbsko-bosanskim pečatom se Slovenci ne bomo nikoli odrekli. Čeprav je v zadnjih letih k nam odločno prodrla še turška različica hitre prehrane s kebabom in podobnim, bodo čevapčiči, pleskavice, ražnjiči in kajmak ostali zakoreninjeni v naših prehranjevalnih navadah. Morda tudi zato, ker gre k temu izvrstno pivo, takšna kombinacija pa tudi večinoma prevladuje na piknikih in drugih zabavah.

Ker Sarajevo velja za destinacijo, kjer uživanju tovrstne hrane praviloma sledi oblizovanje prstov, je povsem razumljivo, da so nekateri del te kulinarične filozofije prenesli v ljubljanske čevabdžinice. Morda dosledneje in bolj zavzeto kot drugi so se tega lotili Haris v Harambaši v Trnovem, Mujo v 10 u pola v Štepanjskem naselju in kot zadnji še Vladimir v lokalu Sarajevo '84 v Nazorjevi ulici v središču prestolnice. V zadnjem obdobju je moč priti do sarajevskega piva samo v slednji specializirani čevabdžinici, potem ko se je iz neznanih razlogov nekaj zapletlo z njegovo distribucijo v Sloveniji.

Ko so 24. maja 1864 odprli Sarajevsko pivovarno, je odposlanec takratnega Otomanskega cesarstva Osman Topal paša spil prvi kozarec piva, potem pa ga je napolnil z zlatniki in ga podaril prvemu lastniku pivovarne Josefu Feldbauerju. Sarajevski pivovarji in drugi ljubitelji piva iz Bosne se radi pohvalijo, da je pivovarna nemoteno delovala v obdobju vladavine dveh velesil, Otomanskega cesarstva in avstro-ogrske monarhije.

V obdobju Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je tamkajšnja pivovarna izgubila pomembno vlogo na tržišču, pod političnimi pritiski pa je bila dunajska Bank-Verain kot glavna lastnica pivovarne prisiljena popustiti nacionalizaciji. Po rekordni proizvodnji leta 1916, ko so zvarili 150.000 hektolitrov piva, je v novih razmerah letna proizvodnja padla na 45.000 hektolitrov. Nekdanji obseg proizvodnje so v Sarajevu spet dosegli šele leta 1965. Delovanje Sarajevske pivovarne v sodobnem času zaznamuje Hilmo Selimović, ki je bil od leta 1983 dolga leta generalni direktor, zdaj pa je predsednik nadzornega odbora.

Proizvodnja piva ni obstala niti v obdobju agresije na Bosno in Hercegovino od 1992. do 1995. leta, iz izvirov pivovarne pa so takrat s pitno vodo oskrbovali vse okupirano Sarajevo. Finančno škodo, ki jo je v tem času utrpela pivovarna, ocenjujejo na 20 milijonov dolarjev. V zadnjem desetletju so pivovarno obnovili in posodobili, tako da danes proizvede 800.000 hektolitrov piva na leto, ob tem pa še milijon hektolitrov brezalkoholnih pijač.