Poletni luk

Torej eden od pri nas samoniklo rastočih lukov, ki nas vsi po vrsti, seveda skupaj s čemažem, razveseljujejo z dejstvom, da so nadvse užitni in kulinarično zelo uporabni, kar pomeni nič manj in pravzaprav še bolj ali vsaj z drugačnimi izzivi kot njihovi gojeni sorodniki. Naj se predstavim: imenujem se Allium scorodoprasum , ali bolj po vaše domače, poletni luk. Menda zato, ker cvetim poleti. Ampak ko se vi drugi odpravljate na morje, je tam že skoraj konec moje začimbne skorje, saj se z rastjo trudim že navsezgodaj spomladi. Seveda se pustite presenetiti: izpulite me in presenečeni boste, ker moje čebulice je komaj kaj. Zato svetujem, da me pojeste, ko rastem sveže zeleno, in da si me privoščite, ko cvetim škrlatno ognjeno. In seveda brez panike. Ker zato smo tu, da obnavljamo življenje, pa čeprav se s prav tem namenom med sabo jemo.

Predstavitev rastline

Poletni luk je nadvse domoljubna rastlina toplejših, primorskih krajev. Pri nas raste na Obali, kjer se ne potrudi prav daleč od morja. Je trajnica z drobno, trdo čebulico, iz katere vsako pomlad odženejo ozki ploščati listi, ki so zelo podobni porovim. Konec pomladi in poleti se vrh stebel, ki zrastejo več kot meter visoko, razvijejo velika kroglasta socvetja z drobnimi škrlatnimi cvetovi. Kot vse kaže, je poletni luk divji prednik gojenega pora, kar zaradi podobnosti obeh rastlin, kljub čvrstosti prve in bolj hrustljavemu značaju slednje, niti ne preseneča.

Nabiranje in shranjevanje

Spomladi nabiramo mlade rastline, torej stebla z listi vred. Odrežemo jih pri tleh ter porabimo v celoti razen trših zunanjih listov in zgornjih delov. Konec pomladi in zgodaj poleti nabiramo mehke zgornje dele stebel, socvetne popke in zatem socvetja. Porabimo sveže, saj med sušenjem izgubijo večji del svoje značilne aromatične moči. Vse uporabne dele poletnega luka lahko zamrznemo, vendar nas nato v jedeh manj navdušijo kot KOT sem dodala sama, pisalo je brez kot, pa se mi zdi sumljivo sveži. Če bi bila potreba, bi nabirali tudi čebulice, vendar so podobno kot pri drugih samoniklih lukih majhne, trde in manj uporabne, sploh pa manj izdatne za prehrano kot nadzemni deli.

Učinkovanje

Kakor se za prav vse luke po vrsti spodobi, je tudi ta divjinec imenitnež, ko gre za pospeševanje prebave in presnove, razkuževanje prebavnih in sečnih poti ter izločanje presnovkov iz telesa, torej razstrupljanje. Seveda to sploh ni vse v njegovi prehransko-zdravilni pesmarici, ki pozna ne le lirske, ampak tudi epske razsežnosti. Med njimi se seznanimo s protirakavim delovanjem, zaviranjem staranja, krepitvijo srca in čiščenjem ožilja, jačanjem vseh telesnih sluznic in z drugim zdravilnim lepotičjem, ki ga je na primeru česna – z njegovo pomočjo se Odisej kljub moči Kirke ni spremenil v pujsa – opeval že Homer. Ampak poletni luk je bil še prej. In je še vedno. Tak, kot je bil. Česen pa je v našem primeru, torej ob nakupu v trgovinah in na stojnicah z zelenjavo, predvsem kitajski.

Priprava

Poru podobne in ne nazadnje sorodne, sploh pa zgodovinskorazvojno predhodne – poletni luk je pač praoče pora – mlade poganjke jemo, naj ne preseneti, podobno kot por. Torej drobno narezane in kar surove v solati in kot pikantno pekoč dodatek raznovrstnim, predvsem mastnejšim jedem. Tudi skuhamo jih, najbolje prav kratko v sopari, zabelimo z oljčnim oljem, malo posolimo in divje okusna zelenjavna priloga je gotova. Socvetne popke in socvetja – posamezne cvetove, malo pozneje pa mlade plodove, najprej potrgamo s tankih pecljev – uporabljamo predvsem za začinjanje mesnih in zelenjavnih jedi, ki jim jih dodamo na koncu priprave, pa tudi v polivkah, omakah in namazih.

          Še nekaj receptov z poletnim lukom

Kremna juha s cvetovi poletnega luka

Ker je teh kremnih možnosti več, bodisi s krompirjem, z divjo ali gojeno zelenjavo, s kislo smetano in tako okusno naprej, je tu le ena od njih. V posodi segrejemo malo oljčnega olja in na njem kratko popražimo žlico cvetov poletnega luka. Prilijemo skodelico vode ter zavremo. Medtem v skodelici s hladno vodo kremasto zmešamo 3 do 4 žlice čičerkine moke, jo dodamo vreli vodi ter mešamo nekaj minut, dokler se juha ne zgosti. Posolimo, zabelimo z oljčnim oljem ter v juho vmešamo dve žlici cvetov poletnega luka. Nalijemo jo v skodelice ali na krožnike ter okrasimo s cvetovi poletnega luka.

Začimbna omaka s cvetovi poletnega luka

Cvetove potrgamo s pecljev in stremo v tolkaču. Damo jih v skodelo – za vsake 3 žlice strtih cvetov dodamo žlico sesekljanih listov peteršilja, bazilike, majarona ali dobre misli – ter prelijemo z oljčnim oljem, ki naj ga bo dovolj, da je gostota naše napol divje omake podobna gostoti tržaške omake. Posolimo ter uporabljamo kot začimbni dodatek za na kose narezano čvrsto sirarsko skuto, za začinjanje pečenega ali kuhanega krompirja, za testenine vseh vrst in še za kaj. In seveda kot solatno polivko. V tem primeru dodamo malo kisa.

Divje našpikane breskve (ali marelice)

Ko še cveti poletni luk, ponavadi že zorijo breskve (ali marelice). Torej razpolovimo dovolj sadežev te ali one vrste, če ne kar obojih, da z njimi prekrijemo večji krožnik. V vsako polovico z zobotrebcem naredimo dovolj luknjic in vanje potaknemo cvetke poletnega luka, seveda, da bo ne le opravilo lažje, ampak tudi izid bolj urejen na pogled, s kratkim koncem peclja vred. Potem se pustimo presenetiti.

Iz priloge Odprta kuhinja!