Pregrehe s hrano se ne izplačajo

Navadno telo samo uravna količino nastale kisline, ki je potrebna za prebavljanje hrane. Zaradi preobjedenosti pa se ravnotežje pogosto podre. Tedaj telo izloča odvečno želodčno kislino, kar povzroča pekočo bolečino, oteženost, napihnjenost, izpahovanje, neredko pa tudi prebavne motnje. Zatorej že vnaprej pomislite na morebitne težave in ukrepajte preventivno.
V hujših primerih postane želodec razdražljiv, pojavita se vnetje sluznice, želodca in požiralnika ter razjeda na želodcu, dvanajstniku in požiralniku. Če so težave pogoste in nenavadno močne, se morate nujno posvetovati z zdravnikom.

Zgaga

Morda že poznate pekoče bolečine in tiščanje pod prsnico? Skoraj 20 odstotkov ljudi občasno občuti te znake, ker trpijo zaradi zgage. Če pa kisla želodčna vsebina pride v požiralnik, se pritožujemo zaradi kislega izpahovanja. Vzrok je največkrat vrsta zaužite hrane ali stres, včasih pa tudi ozka oblačila, ki stiskajo želodec. Med povzročitelje sodijo tudi dražilne snovi, kot so nikotin, kofein in alkohol, ki ovirajo zapiranje mišice na prehodu iz želodca v požiralnik. Prehitro zaužitje hrane, živčnost in stres še dodatno poslabšajo stanje. Neprebavljena želodčna vsebina se vrača proti požiralniku hitreje, kot smo vajeni, kar povzroči kislo izpahovanje.

Nelagodje v trebuhu

Jed nam je teknila, prav tako sladica, morda smo popili kozarček preveč. Posledice so občutek polnosti, pritisk in nelagodje v žlički, celo slabost. Ti znaki se pojavijo zaradi oviranega prehoda hrane skozi prebavila. Ravnotežje v želodcu pa lahko podrejo tudi spremembe razpoloženja, denimo živčnost, napetost ali zaskrbljenost. Običajno je občutek polnosti neprijetna, toda neškodljiva izkušnja. Če pa vas pesti, čeprav je želodec prazen, se posvetujte z zdravnikom, ker imate morda vnetje želodčne sluznice.

Želodčne težave pogosto povzroča hrana, zato marsikdo meni, da je ta edini vzrok tegob. Prehranjevalne navade so sicer velikokrat njihov sprožilec, ne pa tudi edini povzročitelj. Pomembno vlogo imajo duševne obremenitve. Težave pa imamo lahko tudi zaradi premalo spanja, neredne prehrane, cigaret ali preveč popitih kozarčkov alkoholnih pijač.

Dispepsija

To je skupni izraz za različne simptome v zgornji polovici trebuha, ki jih bolniki opisujejo kot slabost, napenjanje, spahovanje, občutek hitre sitosti, neješčnost ali bolečino. Dispepsija je posledica neravnotežja med agresivnimi in obrambnimi dejavniki v sluznici požiralnika, želodca in dvanajstnika. Sodi med najpogostejše bolezenske simptome, saj jo navaja kar od 40 do 50 odstotkov posameznikov, pomoč pa jih poišče manj kot polovica. V ambulantah osebni zdravniki postavijo to diagnozo od petim do desetim odstotkom bolnikov, v gastroenterološki ambulanti pa jo ugotovijo pri približno 40 odstotkih. Dispepsija je najpogostejša indikacija za gastroskopijo. Večkrat se pojavlja pri mladih ljudeh, še zlasti pa pri ženskah.

Prebavne motnje

Urejena prebava je zelo pomembna za dobro počutje. Nihče se ne počuti dobro, če ga v črevesju zvija, tišči, zbada, napenja in še kaj. Zdravi odrasli ljudje naj bi odvajali blato od trikrat na teden do trikrat na dan, otroci pa pogosteje. Če je odvajanje oteženo in manj pogosto, govorimo o zaprtju. Ritem ni stalen in se spreminja glede na okoliščine, kot so vrsta in količina vnesene hrane in tekočine, stres, bolezni in nekatera zdravila, menstruacijski ciklus, razpoloženje ter potovanja. Moški iztrebljajo pogosteje kot ženske, mladi pa pogosteje kot starejši. Pozorni bodite na opozorilne znake, pri katerih je treba nemudoma obiskati zdravnika. To storite, če v blatu opazite kri, če imate močne ali zmerne bolečine v trebuhu, ki trajajo več kot 48 ur, kadar se zaprtje izmenjuje z drisko, če bruhate ali hitro izgubljate telesno težo.

Preventiva

Da se boste izognili neprijetnim želodčnim težavam in prebavnim motnjam, upoštevajte že tisočkrat ponovljena navodila zdravnikov in se izogibajte pijači in hrani, ki vam povzročata težave. Vsak dan pojejte pet ne preobilnih obrokov, zadnjega vsaj tri ure pred spanjem. Srbite za redno telesno dejavnost, in sicer najmanj trikrat tedensko po dvajset minut. Hrano uživajte počasi, saj se želodec pri hitrem hranjenju ne more dovolj hitro prilagoditi veliki količini. V trebuhu občutimo napetost, ki dokaj kmalu izgine. Ljudje, ki jedo naglo, pogoltnejo tudi veliko zraka, zato se jim pogosto spahuje. Opustite pitje alkoholnih pijač, kave in gaziranih pijač ter nehajte kaditi. Če ni nujno oziroma če vam tako ne svetuje zdravnik, ne jemljite določenih zdravil, predvsem tistih z acetilsalicilno kislino in drugih nesteroidnih protivnetnih zdravil. Raje uporabljajte tista, ki ublažijo bolečino, nimajo protivnetnega učinka in so varna za želodec, o čemer se posvetujte s farmacevtom.
Dobro prebavo nam bo zagotovilo uživanje hrane, ki je bogata z vlakninami. Te vežejo vodo in nabreknejo ter tako zmehčajo blato. Največ jih je v svežem in suhem sadju, zelenjavi, stročnicah, otrobih in neoluščenih žitih. K dobri prebavi nam bo pomagalo tudi pitje več vode ali napitkov, ki vsebujejo magnezijeve soli. Dobro pa se je izogniti pravemu čaju, čokoladi, močnatim jedem, izdelkom iz bele moke, suhim salamam in slanemu pecivu.
Pomembno je, da poskrbimo za redno odvajanje blata na istem kraju in vsak dan ob istem času. Če z naštetimi ukrepi ne dosežemo zadostnega uspeha, si lahko občasno pomagamo z odvajali ali prehranskimi dopolnili, ki so na voljo v lekarnah brez recepta.Posvetujte se s svojim zdravnikom ali farmacevtom!

Pomoč v naravi

Znano je, da številna naravna zelišča dobro vplivajo na uravnavanje prebave. Med njimi je zelo cenjena aloe vera, ki deluje blago in učinkovito, tako da pospešuje prebavne encime, mehča blato ter obnavlja poškodovane stene prebavnega sistema. Učinkovito je tudi laneno seme, ki vsebuje olje in sluzi. V črevesu nabrekne, poveča volumen vsebine in tako spodbudi in pospeši črevesno peristaltiko. Še posebno zanimiva je papaja. Vsebuje posebne encime, ki olajšajo prebavo, ozkolistni trpotec pa pospešuje presnovo in deluje diuretično. Pomagate si lahko tudi z zdravilnimi rastlinami, ki vsebujejo grenčine. Te so rumeni svišč, navadni pelin in tavžentroža. Grenčine spodbujajo izločanje želodčnega soka ter nastanek in izločanje žolča. S tem spodbujajo tek in prebavo.