Tiskane izdaje
Pomanjkanje piridoksina namreč preprečuje izkoriščanje beljakovin iz zaužite hrane in poleg tega povzroča kakšnih sto resnejših zdravstvenih težav. Lahko gre za splošno neodpornost proti virusnim in bakterijskim okužbam, lahko pa celo za slabokrvnost, slabši vid in artritis. Vsi ti simptomi so vzročno povezani s slabim izkoristkom beljakovin iz hrane oziroma z uživanjem beljakovin, iz katerih telo s težavo izdeluje sebi lastne beljakovine. Kar 5000 različnih mora izdelati, in sicer iz samo 25 različnih aminokislin, ki so gradniki beljakovin.
Kakovost beljakovin
Najkakovostnejše so tiste beljakovine, ki jih hitreje in laže presnavljamo. Za telesno zdravje torej ni bistvena samo količina zaužitih beljakovin, ampak tudi njihova kakovost. To kakovost oziroma telesni izkoristek določimo s posebnim merilom (PDCAAS), ki nam pove, kolikšen delež v hrani vsebovanih beljakovin lahko telo presnovi v sebi lastne beljakovine. Denimo že en avokado po beljakovinski vrednosti zaradi kakovosti oziroma lažje presnovljivosti prekaša kar dva ogromna goveja zrezka, ki visita čez krožnik.
Meso velja v zavesti ljudi za odličen vir beljakovin, a to nikakor ne drži - ne po vsebnosti na sto gramov živila ne po presnovljivosti.
Celo z maščobami manj obremenjene ribe, če jih primerjamo s klavnim mesom, vsebujejo kar polovico manj beljakovin kot denimo sojina moka ali soja v zrnju. Prehranjevanje z živalskimi beljakovinami ima poleg tega zelo negativne učinke na zdravje ljudi. Uživanje mesa dokazano povzroča hude degeneracijske bolezni. Predvsem se pogosto razvijejo srčno-žilne bolezni, pa tudi rak in artritis sta neposredno povezana s pretežno mesno prehrano.
Hrana rastlinskega izvora
Če želimo telesu preskrbeti najkakovostnejše in najhitreje presnovljive beljakovine, mu vsak dan privoščimo pestro presno zelenjavo, ki vsebuje obilje lahko prebavljivih beljakovin pa tudi vitaminov, vlaknin in rudnin. Beljakovine so presenetljivo občutljive za vročino, skoraj tako kot druge občutljive biološke učinkovine. Segrevanje jih namreč količinsko dobesedno zdesetka, občutno pa zmanjša tudi njihovo kakovost in presnovljivost, zato vsaj listnato, korenasto in plodovno zelenjavo po možnosti uživajmo kar presno. Stročnice in gomolje pa skuhajmo v čim manj vode ali jih soparimo, da izgubimo čim manj njihove biološke vrednosti.
Močno in dolgotrajno segrevanje, pečenje in kuhanje izjemno škodijo tudi mesnim beljakovinam. Meso, ki se dolgo peče ali duši, ostane tako rekoč brez lahko presnovljivih beljakovin. Vsebnost teh v kuhanih ali konzerviranih ribah pa je sploh zanemarljiva.
Predlogi za ustrezno preskrbo
Preskrbo z beljakovinami si močno olajšamo z uživanjem različnih nepraženih oreškov in semen, avokada, soparjenega ali v oblicah kuhanega krompirja, graha, soje, čičerke, leče, fižola in druge podobne zelenjave.
Upoštevajmo tudi učinkovite kombinacije, ki omogočajo najboljši izkoristek rastlinskih beljakovin. Kombinirajmo denimo kakšno brezglutensko žitarico ali biokoruzo v obliki polente s soparjenim ali v malo vode kuhanim grahom ali drugo stročnico.
Učinkovita beljakovinska kombinacija je tudi solata iz naribanega presnega korenja ali bučk in soparjenega ali v oblicah kuhanega krompirja z avokadovim prelivom.
Dober tek!
Proso s špinačo in pinjolami
Potrebujemo:
- 200 g prosa,
- 50 g sesekljanih suhih marelic,
- 900 ml zelenjavne jušne osnove z malo soli,
- 35 g pinjol,
- 225 g mlade špinače,
- sok pol limone,
- poper po okusu.
Priprava:
Proso in suhe marelice stresemo v veliko kozico ter prelijemo z jušno osnovo. Zavremo, zmanjšamo ogenj in počasi kuhamo od 15 do 20 minut oz. dokler proso ne vpije jušne osnove in se zmehča. Medtem v ponvici pražimo pinjole, dokler ne pozlatijo in zadišijo, nato jih odstavimo. Prosu dodamo špinačo, limonov sok in poper po okusu. Kozico pokrijemo in pustimo na zelo šibkem ognju 4-5 minut, da špinača ovene. Proso in špinačo nežno premešamo, nato jed naložimo v servirno skledo. Po vrhu potresemo pinjole in takoj postrežemo.
Solata iz ješprenja, črnega fižola in avokada
Potrebujemo:
- 225 ml korenčkovega soka,
- pol žličke posušenega timijana,
- ščepec kajenskega popra,
- 100 g ješprenja za hitro pripravo,
- 3 žlice svežega limonovega soka,
- 1 žlico olivnega olja,
- 1 pločevinko opranega in odcejenega črnega fižola,
- 200 g na kocke narezanih svežih paradižnikov,
- 70 g na kocke narezanega avokada.
Priprava:
V srednje veliki kozici zmešamo korenčkov sok, timijan in kajenski poper. Pristavimo na zmeren ogenj in zavremo. Nato dodamo ješprenj in ogenj zmanjšamo. Pokrijemo in počasi kuhamo približno 15 minut oziroma dokler se ješprenj ne zmehča. Medtem v veliki skledi stepemo limonov sok in olje. Dodamo ješprenj in preostalo tekočino iz kozice ter dobro premešamo. Pridamo še fižol in paradižnike ter spet dobro premešamo. Rahlo in previdno vmešamo še avokado. Solato ponudimo pri sobni temperaturi ali ohlajeno (najokusnejša bo, če jo vzamemo iz hladilnika približno 20 minut prej.)
Recepta sta iz knjige S hrano proti visokemu krvnemu tlaku, Reader's Digest.
