Prijemalke za vročo posodo

Prijemalkam za vročo posodo in krpam, ki jih v naglici pograbimo v ta namen, ne prizanašamo. Obvarujejo nas pred opeklinami, same po pogosto nimajo te »sreče«. Tako se sčasoma nabere lep kup krp, ki jih je obliznil plamen plinskega kuhalnika ali se je vanje vpil trdovraten madež, pojma nimam, od kod .... Vedno se nam mudi in kup kar raste. Marsikateri kos mi je težko zavreči. Posebno če ni povsem uničen ali se je med dolgoletno službo uvrstil med najljubše.
Naredi že nekaj, mi pravijo doma, te navlake je že preveč! Seveda, popustim, in ko utegnem, iz »ranjenk« naredim nekaj, kar ne spominja več na zažgano krpo, godno za odpad. Kupljene prijemalke za posode se mi po navadi zdijo prevelike in pretrde, zato si naredim manjše, ravno pravšnje. Dobro je nazadnje še to, da so bile prijemalke in krpe, ki so dolgo pri hiši, že večkrat oprane in so zato bolj mehke in voljne.
Naj bodo v barvah prihajajočih praznikov, zeleni in rdeči, se odločim. Če bodo lepe, jih lahko nekaj tudi podarim.
Torej, dobro oprane krpe najprej prelikam. Zgladim tudi okrasne trakove v rdeči in zeleni barvi - reciklaža - ki jih nikoli ne zavržem, posebno če so bila z njimi povezana darila. Nato v šivalni stroj napeljem rdeč sukanec. Na papir narišem in izrežem nekaj jesenskih listov in kvadratov, velikih približno 14 x 14 cm. Za polnilo prijemalk porabim kar tiste dele, ki sem jih odrezala, ker kvarijo videz. Zložim jih v štiri plasti in z buciko nanje pripnem papirnato šablono. S kemičnim svinčnikom (da se vidi!) občrtam šablono in odstranim papir. Šivalni stroj naravnam na široke in goste cikcak vbode. Vedno naredimo preskus na košček tkanine (enake debeline, kot bo naš izdelek), da potem ni popravil.
Trakove za obešalnike narežem na 10 cm dolge kose in vsakega spnem v zanko. Na mestu, kjer bo zanka vstavljena, odrežem odvečno blago pol centimetra nad označeno črto. Nato razprem obe plasti, dovolj globoko (1,5 cm) vstavim zanko in jo pripnem z buciko. Šivati pričnem pri zanki, da se ne izpuli, in zašijem po označenih črtah, da jih skrijem. Okrasne »žile« na listih naredim nazadnje. Z ostrimi škarjami obrežem odvečno blago približno 3 mm od šiva. Z buciko izvlečem niti tkanin, da se krpe ne bodo preveč cefrale, in jih odrežemo tik ob rezu tkanine. Ko bodo krpe oprane, se bo rob lepo nakodral, če se morda izpuli še kakšna nit, jo - odrežem.
Letošnje praznične krpe so lepše, kot sem pričakovala. Lahko jih bom uporabila tudi kot okrasni dodatek na darilnih vrečkah. Nekaj, po dve lepo povezani v par, pa se jih je kar takoj znašlo v škatli z darili za prijateljice ...