Tiskane izdaje
Refošk, sicer znan kot kralj temnih vin (rex foskus), je bil marsikomu preveč kislo, manj okusno vino. Zaradi tega se je prodaja pred kakimi dvajsetimi leti tako ustavila, da so se pri vinogradnikih v Istri začele kopičiti zaloge, vino so pred novo trgatvijo prekuhavali v žganje ali pa preprosto začeli delati odličen domač vinski kis. Nekateri kmetje so trte refoška začeli menjati z malvazijo in drugimi belimi sortami.
Danes je vse drugače. Refošk je leta 2005 na 51. mednarodnem ocenjevanju vin in žganih pijač v Ljubljani, ki uživa sloves najstarejšega vinskega ocenjevanja na svetu, v kategoriji rdečih vin dobil največ točk in s tem naslov šampiona. Pripadel je refošku Capo d'Istria, letnik 1999. V Vinakopru so s pravilnim negovanjem in vztrajnostjo dokazali, da refošk ni samo enoletno vino, za kar ga nekateri še vedno razglašajo. Res, da je v aprilu in maju po trgatvi izjemno svež, piten, Iztok Klenar, glavni enolog v Vinakopru, bi rekel, da je »radoživ, poln sadnega okusa ...«, vendar je res tudi, da lahko lepo zori.
»Najbolj pogosto zasajena in avtohtona sorta refošk se je prebila prav v svetovni vrh rdečih vin,« je nekoč pojasnil Klenar. »Vsa ta leta smo refošk pridno obdelovali, povečevali kakovost grozdja na izbranih legah, ustvarjali karakter in stil vina ter se približevali potrošniku, ki ga je končno vzljubil. Globoka in odkrita barva, ki meji skoraj na črno, je njegova značilnost. Nežno in počasno polzenje po steni kozarca odkriva njegovo gostoto in osebnost. Intenzivna aroma, ki spominja na gozdne sadeže, prijeten, bogat okus, ki ga čudovito zaokrožuje harmonična kislina, so postali njegova prednost v očeh potrošnika. Refošk je zdrav, je gastronomski, je mediteran, je počutje in je stil življenja - refošk je preprosto legenda.«
Da je nekako postal legenda, potrjujejo podatki o prodaji. V kleti Vinakoper je od vsega pridelanega vina (lani štiri milijone, predlani, ko je bila suša, 3,6 milijona, še leto prej 3,2 milijona litrov) praviloma polovica refoška, trenutno najbolje podajanega vina v Sloveniji. Od vsega pridelanega refoška je kar 30 odstotkov vrhunskega. V povprečju imajo v kleti zdaj že četrtino vrhunskih vin; o namiznih, ki so včasih zajemala od 30 do 40 odstotkov celotne pridelave, pa ne govorijo več. Leta 2006 jih je bilo le še pet odstotkov, zdaj pa iz kleti prihajajo le še kakovostna in vrhunska vina, katerih pridelava se na leto povečuje v povprečju za dva odstotka. Od letošnjih štirih milijonov litrov vina bo kar 600 tisoč litrov vrhunskih.
Na seznamu »pametnih nakupov«
Na številnih ocenjevanjih vina po vsem svetu redno dobivajo priznanja, s katerimi so bili posebno obdarjeni tudi ob 60-letnici. Tik pred jubilejem so na različnih tekmovanjih in ocenjevanjih dosegli več kot 30 pomembnih odličij. Wine Spectator (ZDA), ki vsako leto objavi »nakupovalni vodnik« vinskih uspešnic, je leta 2007 koprska vina uvrstil na seznam »pametnih nakupov« iz sveta. Vino plemenito belo Capris, letnik 2000, si je prislužilo kar 91 točk in je bilo v kategoriji suhih vin najbolje ocenjeno slovensko vino. Ob Capris se je uvrstila tudi avtohtona istrska sorta malvazija, in sicer malvazija Capris 2004. Podjetje je uspešno na tradicionalnih domačih ocenjevanjih (zlate, srebrne in bronaste medalje ter šampionski naslovi), poleg tega pa tudi na tekmovanjih na Hrvaškem (Gast Split, Vinistra Poreč), na ocenjevanju Alps-Adriatic Wine Competition v Pecsu na Madžarskem, v Franciji na Muscat du Monde, v Veliki Britaniji na tekmovanju International Wine Challenge, na pariškem Vinalies International, na italijanskem Vinitalyju v Veroni, na Mundus vini v Neustadtu, v Novem Sadu in drugod.
Po likvidaciji starega vzpon novega
Največja slovenska klet po lastništvu vinogradov je 27. februarja pred dvema letoma praznovala šestdesetletnico. Praznovanje so obogatili s številnimi prireditvami, med katerimi je bila največja odprtje novega prodajno-degustacijskega objekta ob kleti. V Hiši refoška, kot se imenuje, je bogato založen in obiskan vinotoč, v katerem sta predstavljena zgodovina in pomen, ki ga imata vinarstvo in vinogradništvo v Slovenski Istri.
Tej zgodovini je dala poseben pečat klet Vinakoper. Nastala je kot podjetje Vino, ki se je kot veletrgovina ukvarjalo z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami. »Takrat smo bili samo trgovsko podjetje, brez vinogradov,« pravi Nevijo Pucer, predsednik uprave, in doda, da so prvi večji kompleks lastnih vinogradov uredili v začetku petdesetih let, ko je nastalo posestvo Brič, pa posestvo Črni Kal, vinogradi v Izoli in Škocjanu. Druga faza širitve je bila konec petdesetih let, ko so uredili komplekse, posajene največ s francoskimi sortami: merlotom, cabernetom, cabertnetom sauvignonom, cabernetom francom in malvazijo. Refoška je bilo zelo malo. To je bil najbrž odraz tega, da so strokovnjaki prišli od drugod in niso cenili domačih sort. Refošk so imeli predvsem kmetje. Potem pa so se zadeve obrnile tudi pri nas in refošk je postal prevladujoča sorta, pravi Nevijo Pucer, ki je v Vinakoper prišel takoj po likvidaciji, ko je leta 1990 stari Vinakoper »umrl« in je nastal novi, z novo filozofijo, odličnim enologom Iztokom Klenarjem. Pucer se spominja, da je bilo na začetku najhuje to, da je Vinakoper v času likvidacije praktično »izgubil« ime. In ne samo to. Vinogradniške površine, ki so jih imeli, so se s 600 hektarov zmanjšale na 400, ker je bilo v krizi marsikaj oddano v najem, potem pa tudi izgubljeno (med drugim, denimo, tudi posestvo Brič ter vinogradi v Črnem Kalu) in nikoli več obnovljeno ali pridobljeno nazaj. No, danes je Vinakoper spet blizu velikosti, ki jo je že imel, predvsem pa uspešnejši kot kdaj prej. Predvsem zato, ker stavijo na kakovost.
Iz priloge Odprta kuhinja
