S piro in rožmarinom

Jesenski čas ponuja nešteto možnosti za pripravo zanimivih jedi, predvsem z vidika pestrosti. »Za vsakega veselje ima«, kot je zapisal Slomšek o vinski trti.

Objavljeno
10. november 2009 11.15
Drago Medved
Drago Medved
V tem času se kar naprej srečujemo z Martinovo gosko in drugo perjadjo, ki je vezana na simboliko praznovanja »jesenskega pusta«, pa z jedmi iz številnih vrst buč, kostanja, rdečega zelja, pečenega sadja itd. Tako je prav, saj je dediščina kulinarike povezana s praznikom kot svojevrstnim sporočilom tradicije in je hkrati most s sedanjostjo. Obenem ponuja veliko možnosti za nove vsebine in načine priprave v duhu znamenj časa in novih izzivov. Ustvarjalnost se lahko izrazi v neomejenih razsežnostih.

Tokrat bomo predstavili telečje medaljone na pirinih fritatih z rožmarinovo kremo. O teletini smo že veliko pisali, zato tokrat ne bomo dodali kaj bistvenega, morda le to, da ji tudi v starem Rimu niso obračali hrbta. Telečje meso so mleli in ga začinili s svojimi značilnimi dišavnicami ter s tem polnili predvsem mlade buče. Znan je tudi recept, da so telečje meso popekli na oljčnem olju, ki so ga imenovali tekoče zlato. V drugi posodi so kuhali omako z značilnimi rimskimi pripravki, kot so liquamen in defritum, ter vse skupaj prelili prek teletine in nato vse skupaj kuhali še nekaj časa na zmernem ognju.

 

Tudi o piri smo natrosili že kar nekaj besed, zato naj napišem nekaj o rožmarinu, ki je sicer značilna sredozemska rastlina, a tudi v naših krajih ni tujka. Navadni rožmarin (Rosmarinus officinalis) lahko v Sredozemlju zraste tudi do dva metra visoko na razvejanem in olesenelem deblu. Cveti spomladi in poleti s svetlo modrimi cvetovi. Znano je, da so ga že stari Grki čislali tudi zato, ker izboljšuje spomin. Študenti so pred izpiti prižigali njegove vejice in vdihavali njegov vonj. V zvezi z ohranjanjem spomina je zanimiv običaj tudi pri nas, ker je rožmarin simbol zvestobe med zaljubljenci. Zato so ponekod neveste nosile rožmarinove venčke. Španci so ga častili celo kot grm, ki je Mariji dajal zavetje med begom v Egipt.

 

Rožmarin poživlja krvni obtok in zvišuje krvni tlak, lajša izkašljevanje in čisti dihalne poti, omili izčrpanost in lajša oslabelost ter glavobol. Pospešuje tudi izločanje žolča in ugodno vpliva na prebavo.

 

Zelo je priljubljen v kulinariki, tako pri ribah kot pri mesu, okus pa lepo dopolnjuje tudi enolončnicam, pečenemu krompirju in rižu, zelo je priljubljen v marinadah. Prijetno obogati zeliščno maslo, kis in olje. Rožmarinove cvetove lahko kristaliziramo v sladkorju in jih uporabimo za okras pri slaščicah. Že stoletja ljudje poznajo njegovo vlogo v žganjicah, saj popestri njihov okus in je odličen digestiv.

Tudi v omakah in kremah je priporočljiv, čeprav tukaj še posebno velja občutek za pravo mero, da ne pretiravamo z okusom, ki je značilen in lahko postane agresiven. Z njim pač moramo ravnati kot s pravo in svojevrstno začimbo, da se ne znajde v nasprotju sam s seboj.


Sočni in mehki

 

V gostilni Pri treh ribnikih (Pri Kliček) v Mariboru nam je vodja kuhinje Ljubica Šefran pripravila sočne in mehke telečje medaljone na pirinih fritatih z rožmarinovo kremo. Nežni okus sočne teletine se je lepo združil s svojevrstnim, polnim okusom pirinih fritatov, rožmarinova krema pa je oba povezala v celoto in jo prijetno začinila. Nebeška milina! Tako postanejo naravne sestavine in izvirni okusi najboljši zaveznik dobremu sozvočju okusne jedi na našem krožniku.