Tiskane izdaje
Sladil je več vrst; lahko so pridobljena naravno ali sintetično. Zadnjih (ciklamat, saharin, aspartam, idr.) je veliko v raznih dietnih izdelkih. So izjemno sladka, nekaj desetkrat slajša od saharoze, zato jih porabimo veliko manj, poleg tega je njihova energijska vrednost večinoma zanemarljiva. Slaba lastnost takšnih sladil je, da imajo pogosto neprijetne priokuse. Načeloma niso dovoljena v prehrani otrok.
Nadomestki sladkorja so tudi izvlečki iz rastlin, tukaj so znani manitol, sorbitol, ksilitol in številni drugi. Vsak izmed njih ima posebne lastnosti, poleg izjemne sladkosti, seveda. Zelo znan je sladek ksilitol, ki se izredno hitro topi na jeziku in za seboj pusti hladen, osvežilen občutek. To s pridom izkoriščajo v žvečilnih gumijih, predvsem zaradi tega, ker ne povzroča kariesa. Vendar, če ga zaužijemo v velikih količinah, pospeši peristalitko in povzroči drisko. Tudi druga sladila imajo posebne tehnološke lastnosti (le redka posebne prehranske koristi), zato jih veliko uporabljajo v industriji.
Kalorična vrednost in močno povečana kislost v telesu nas motita, sladkorne bolnike pa še inzulinski odgovor. Vendar beli sladkor lahko v vsakem receptu nadomestimo s prehransko bogatejšim sladilom. Na voljo imamo pester izbor sladil; za vsak okus in različne namene.
Prehransko bogata sladila
Za slajenje lahko uporabljamo še marsikaj drugega, bolj koristnega za zdravje. Odlični so javorjev sirup, rižev slad, agavin sirup, različne vrste medu, melasa, nerafiniran trsni sladkor (melasni sladkor) in podobno. Ta sladila so hranilno zelo bogata, predvsem z minerali (melasa ima veliko železa, javorjev sirup ima poleg drugega veliko selena), so nekoliko slajša od saharoze, zato jih za enako sladek okus potrebujemo manj. Sirupi sicer vsebujejo precej vode, kar moramo pri zamenjavi s sladkorjem v receptih upoštevati, vendar s poskušanjem kmalu najdemo pravo mero. Uporabimo jih lahko povsod, tako kot saharozo, čeprav s toplotno obdelavo marsikatero hranilno snov uničimo. Za peko se zato najbolje obnese fruktoza v prahu zaradi nevtralnega okusa in podobnosti s kristalnim belim pesnim sladkorjem ali melasni sladkor, kadar želimo karamelni okus in nas temnejša barva peciva ne moti. Presnova skoraj vseh omenjenih sladil v telesu poteka brez odzivanja inzulina, zato so večinoma primerna celo za sladkorne bolnike. Zagotovo jih zaradi intenzivnejše sladkosti porabimo manj, čeprav niso brez energijske vrednosti. To niti ni tako pomembno. Navsezadnje bi se moral človek navaditi na nekaj povsem drugega - na to, da ne bi iskal utehe, potešitve in varnosti v (pretirano) sladkih jedeh, temveč v življenju samem, sladkosti pa bi si privoščil v majhnih količinah in z zadovoljstvom, kajti tudi s slaščico lahko damo telesu marsikaj koristnega.
Recepta:
Limonova torta z melasnim sladkorjem
Sestavine:
- 2 jogurtova lončka polnovredne moke
- 2 žlički pecilnega praška
- pol žličke soli
- 1 lonček jogurta
- 1 lonček nerafiniranega melasnega (trsnega) sladkorja
- 3 jajca
- limonina lupinica
- pol skodelice olja
Za preliv:
- sok 2 ali 3 limon in
- pol lončka sladkorja
Priprava:
1.Pečico segrejemo na 180 °C. Pekač namastimo.
2.V posodi zmešamo jogurt, sladkor, jajca, limonino lupinico in gladko zmešamo. V tekočo zmes postopoma dodajamo moko s pecilnim praškom in soljo ter zmešamo v enotno zmes. Na koncu v zmes vmešamo še olje.
3.Testo vlijemo v model in pečemo 50 minut. Medtem za preliv sladkor raztopimo v limonovem soku.
4.Pečen kolač vzamemo iz pečice in deset minut pustimo ohlajati v pekaču. Zatem pecivo preložimo na servirni krožnik in prelijemo z limonovo sladko mešanico, da jo kolač vpije. Torta dobi najboljši okus šele naslednji dan. Okrasimo jo po želji in trenutnem navdihu.
Sadni napitek z agavinim sirupom
Sestavine in priprava:
Sveže bolj kislo sadje zmešamo z mlekom ali jogurtom in osladimo z agavinim sirupom po okusu. Za intenzivnejši okus izberimo javorjev sirup ali med.
