Slive za dobre živce in obrambo

Slive imajo prav vse vitamine skupine B razen dveh. Vsebujejo tudi dva ključna minerala - baker in cink ter ne nazadnje veliko vlaknin, ki odpravljajo zaprtje in lenost debelega črevesa.

Objavljeno
06. oktober 2009 15.33
Polona Kovič
Polona Kovič
Kombinacija vitaminov, ki jih vsebujejo slive, je res izjemna. Imajo prav vse vitamine skupine B razen dveh. Če upoštevamo, da posamezni delujejo slabše kot celoten kompleks, lahko razumemo, zakaj so slive tako pomembne za dobre živce in splošno odpornost. Vsebujejo tudi dva ključna minerala - baker in cink ter ne nazadnje veliko vlaknin, ki odpravljajo zaprtje in lenost debelega črevesa.

Septembra in oktobra si lahko obilno privoščimo sezonske domače slive pa tudi uvožene iz Bosne, ki niso obremenjene z ostanki pesticidov, insekticidov in herbicidov (in kemičnih sredstev, ki preprečujejo plesnenje in gnitje), kot so pogosto slive iz oddaljenih dežel, ki jih lahko kupujemo tudi v preostalem delu leta.


Uvožene sveže sadeže pozimi in spomladi raje nadomestimo z nekonzerviranimi, nežveplanimi ter po možnosti ekološko pridelanimi suhimi. Prav tako bodo hitro uredili prebavo, nas poživili in nahranili živčne in možganske celice.


Za izgubo odvečnih kilogramov


Slive so odlično naravno sredstvo za izgubo kakšnega odvečnega kilograma. V črevesju namreč vežejo čezmerne maščobe, nato pa jih izločimo z blatom. Poleg tega učinkovine v njih ovirajo presnovo sladkorjev v maščobne molekule, ki se potem skladiščijo v maščobnih tkivih. Bodisi za izgubo odvečnih kilogramov bodisi v preventivne zdravstvene namene (denimo za krepitev živcev in delovnih in učnih sposobnosti) zadostuje, če na dan pojemo dobrega četrt kilograma zrelih sliv z lupino.


Če nismo povsem prepričani, da niso kemično obdelane, jih pred uživanjem oziroma pred pripravo jedi iz njih temeljito zdrgnemo pod tekočo toplo vodo, nato pa še obrišemo z bombažno krpo. Šele nato jih ponudimo oziroma izkoščičimo za pripravo.


S figami za zajtrk


Potrebujemo:

  • 1/4 kg zrelih sliv,
  • 1/4 kg temno modrih primorskih fig,
  • 2 žlici biosojine smetane,
  • 3 žlice grobo sesekljanih ali zmletih lešnikov.


Priprava:

Slive operemo, osušimo in prepolovimo. Odstranimo koščice, morebitne peclje. Fige narežemo na četrtine. Pripravljeno sadje razporedimo v skodelice za kosmiče ali kompot in ga obilno pokapamo s sojino smetano. Potresemo še z lešniki in ponudimo za okusen zajtrk.


S koruznimi žganci


Potrebujemo:

  • skodelico biopolente oziroma koruznega zdroba,
  • ½ zravnane žličke morske soli,
  • žlico hladno iztisnjenega oljčnega olja,
  • 2 žlici nerafiniranega trsnega sladkorja,
  • 10-20 suhih biosliv brez konzervansov.


Priprava:

Polento oziroma koruzni zdrob zakuhamo v vrelo osoljeno vodo v razmerju 1 : 3. Pustimo, da ponovno zavre, jo premešamo, nato pa pri zmerni vročini »kuhamo« še na izklopljeni električni plošči oziroma na najmanjšem plamenu še 10 minut. Dodamo žlico olja in jo z vilicami razmešamo v goste koruzne žgance. Nastrgamo jih na krožnik in obložimo s suhimi slivami, ki smo jih prej izkoščičili. Potresemo s trsnim sladkorjem in ponudimo.


Solata z breskvami in grozdjem


Potrebujemo:

  • 300 g zrelih sliv,
  • 300 g vinogradniških breskev,
  • 300 g grozdja vrste izabela,
  • 3 žlice limonovega soka,
  • 2 žlici gozdnega medu ali javorjevega sirupa,
  • 1/2 zravnane žličke ingverja v prahu.


Priprava:

Slive operemo, osušimo, prepolovimo in izkoščičimo. Breskve narežemo na četrtine, grozde pa operemo in z njih osmukamo grozdne jagode. Pripravljeno sadje damo v skledo, ga pokapamo z limonovim sokom in medom oziroma javorjevim sirupom ter potresemo z ingverjem. Previdno premešamo in sadno solato preložimo v skodelice ali kozarce. Ponudimo za lahko večerjo ali poobedek.

Iz priloge Ona!