Superhrana - kdaj jo uživamo in zakaj

V tej in kolumnah v prihodnjih tednih bom pisala o uporabi živil, ki se jih je prijelo ime »superhrana« – v vsakdanji prehrani. Kako jih vmešamo v recepte, kdaj jih uživamo in zakaj. Vendar želim kar takoj zapisati naslednje: ni ga superživila ali dodatka, ki bi nadomestil zdrav življenjski slog in zdrav, izbran način prehranjevanja.

Sem holistična svetovalka za vitalno prehrano, kar pomeni, da upoštevam vse vidike našega življenja, ki nas lahko pripeljejo do zdravja in sreče. Ne pričakujte, da boste zaužili vrečico superživila in že se vam bo življenje popolnoma spremenilo, vi pa boste kar pokali od zdravja. Pozabite na čarobno palico, pomembne so vaše pametne odločitve, ki jim sledijo konkretni koraki. In še nekaj si velja zapomniti in vedno upoštevati: ni najboljšega prehranskega dodatka ali najboljšega zdravila! Razviti moramo tankočutnost in občutljivost, da v vsakem trenutku prepoznamo, kaj je tisto, kar nam lahko najbolj pomaga, in vedno izberemo le tisti življenjski slog, ki je v danem trenutku z nami v simbiozi.

Izjemna hranilna vrednost

Tokrat bom pisala o rožiču. Že kot deklica sem ga prenašala po žepih in počasi grizljala njegove sladke, posušene, a slastne plodove. Potem je nekako izginil iz mojega življenja, saj smo prehajali v čas, ko je industrijska predelava in priprava hrane doživela pravo eksplozijo. Na prvobitno, naravno prehrano smo se še komaj ozrli. Pred leti, ko sem postala presnojeda in začela pripravljati prve presne recepte, sem se ponovno srečala z rožičevim prahom (carob) in sprva zares nisem vedela, da je to ista rastlina. A ko sem v jesenski košari lokalne zelenjavne prodajalne spet ugledala podolgovate rjave plodove, me je kar pogrelo pri srcu.

Rožič (Ceratonia siliqua) je doma v sredozemskih deželah; rožiči so plod zimzelenega drevesa rožičevca. Stroki so dolgi od 10 do 15 centimetrov. So sladki, saj vsebujejo do petdeset odstotkov sladkorja. Rožič že dolgo gojijo zaradi njegove hranilne vrednosti. Ljudje ga poznajo kot protidiuretično sredstvo in zaviralec apetita. Rožiči so sestavljeni iz beljakovin in vitaminov A, B, B2, B3 in D, vsebujejo pa tudi precej škroba. Bogati so z minerali, denimo kalcijem, fosforjem, kalijem, magnezijem, cinkom, v njih so še železo, mangan, barij, baker, nikelj. V primerjavi s čokolado je rožič trikrat bogatejši s kalcijem in ima tretjino manj kalorij ter sedemnajstkrat manj maščob. 

Vlaknine v rožičih pomagajo pri izboljšanju prebave, imajo pa tudi močne antioksidantne učinke.

Po naravi za sladice

Rožičeva moka se uporablja enako kot kakav v prahu. Rožičev prah, ki je še drobneje mlet, je okusen in zdrav naravno sladek nadomestek za kakav. Primeren je za alergike in otroke. Odlikujeta ga sladek karamelni okus in čistost. Je brez kofeina, teobromina, glutena in laktoze. Ker je že po naravi zelo sladek, se rožičeva moka uporablja za sladice. Okus ni tako izrazit kot kakavov, zato ga je priporočljivo dati od enainpol- do dvakrat več kot bi dali kakava. Kakav vsebuje veliko antioksidantov, a, podobno kot kava, tudi kofein in tako deluje kot stimulans, ki lahko negativno vpliva na spanje in počutje, v večjih količinah obremenilno učinkuje na delovanje ledvic. Grobo zmlete rožiče lahko uporabljamo kot nadev za potice in štruklje ter peciva, saj so poceni in okusno nadomestilo za orehe, lešnike in mandlje. Fino rožičevo moko lahko predelamo v rožičevo čokolado, rožičev kakav, puding ipd. Če so fino zmleti rožiči nadomestilo za kakav, so praženi odlično nadomestilo kave. Naše babice so rožičevo kavo naravnost oboževale.

Petek v cvetju

Bil je petek popoldan, sončen poletni dan, in ob razmišljanju, katero jed bi vam pripravila in v njej uporabila rožič, sem pomislila na presne kekse, zelo preproste, a bogate v svoji sestavi. Zame so to tisti »orto« presni keksi, brez oreščkov, maščob, sladkorjev, tisti keksi, ki so zares sinonim za presno prehranjevanje, tesno povezano z naravo in njeno izvorno močjo, to je soncem.

Podala sem se na bližnji hrib, kjer je med gozdom in sadovnjakom ujet travnik, na katerem so se bohotile pisane travniške cvetlice, razvajene od poletnega sonca. Nabrala sem najlepše cvetove in takoj zatem odšla v kuhinjo, pripravila kekse, jih okrasila s cvetovi in v dehidratorju posušila pri 41 °C. Tako vam zdaj ponujam recept za vitalne kekse, ki nosijo v sebi informacijo življenja in sončno energijo, shranjeno v drobnih travniških cvetkah. Sušimo jih od 10 do 18 ur, bolj ko jih boste posušili, dlje vam bodo zdržali v dobro zaprti posodi za shranjevanje živil.

Jeste jih lahko samostojno, ker so zelo nevtralnega okusa, lahko pa nanje namažete kak sladek namaz ali domačo marmelado, jih obložite s presno, sladko kremo in svežim sezonskim sadjem ter tako že postrežete z mini presnimi torticami.