Tiskane izdaje
Na vrtu
Zelena je dvoletna rastlina, ki jo za uporabo kot začimbo ali kot zelenjavo sadimo vsako leto znova. Ker je vzgoja iz semen zahtevna, je veliko preprosteje, da vsako pomlad kupimo sadike in jih posadimo v bogatejša, dovolj vlažna tla. A tega ne delamo ravno zgodaj, sicer nam rastline uidejo v cvet - zeleno sadimo od sredine do konca pomladi. V bolj sušnem obdobju jo redno zalivamo. Za gojenje v posodah je primerna samo listna zelena.
Za začimbo gojimo oziroma kupujemo predvsem liste listne zelene. Četudi smo še tako navdušeni nad njihovo aromo in jih pogosto uporabljamo, jih potrebujemo le malo, zato jih je, če jih pridelujemo sami, vedno preveč. A nič ne de, saj jih lahko posušimo, kajti tudi suhi ohranijo vso aromo sveže zelene. Posušene liste hranimo na temnem v zaprtih steklenih kozarcih in jih porabljamo kot sveže.
Za zdravje
Zelena je v kateri koli obliki, kot zelenjava ali začimba, imenitna za spodbujanje prebave in uravnavanje presnove. Med drugim poživlja delovanje jeter in ledvic in zato učinkuje razstrupljevalno. Ker razkužuje, je posebno dobrodejna za sečne poti. Vpliva tudi na srce in ožilje - ob redni uporabi znižuje krvni tlak, trigliceride in holesterol. Listi vsebujejo več eteričnega olja in drugih sestavin kakor peclji in gomolji, zato učinkujejo že v manjših, začimbnih količinah.
V kuhinji
Menda ni zelenjavne jedi, ki je ne bi lahko nadvse uspešno, seveda, varčno in že na začetku kuhanja, začinili s svežimi ali posušenimi listi zelene. Prav tako ni goveje ali druge mesne juhe brez zelene in izdatnega deleža zelenjave. Na drobno sesekljani zelenini listi so primerni za pripravo raznih namazov in solatnih polivk. Med pijačami pa preizkusimo predvsem kombučo, za katero na 5 litrov vode vzamemo 350 gramov sladkorja, 3 do 4 žlice suhega zelišča in 3 žlice zelenega čaja ter jo pripravimo z dvema prelivoma. Sveža zelena je nadvse primerna za namakanje v kisavi, kisu in žganju. Na liter izbrane tekočine zadostuje večji list s pecljem vred.
Bučka v vinski omaki z zeleno
Srednje veliko ali večjo bučko narežemo na koščke in na hitro skuhamo v sopari; ni treba, da je povsem mehka. Medtem pripravimo omako: na vročem oljčnem olju zarumenimo drobno zrezano čebulo, dodamo ščep sesekljanih listov zelene in prilijemo 2 dl cvička ali drugega rdečega vina. Potresemo s sveže zmletim poprom, posolimo po okusu, premešamo in pokuhamo. Koščke bučke damo v skledo in prelijemo z omako. Po želji jed zabelimo s še malo oljčnega olja in za pikantno piko na i potresemo s pekočo papriko v prahu. Bolj ognjeno različico pripravimo tako, da svež čili ali pekočo papriko drobno narežemo in dodamo omaki že med kuhanjem - količine so odvisne od tega, kako navdušeni smo nad pekočim okusom jedi.
