Tiskane izdaje
Hiša je bila zgrajena okrog leta 1955. Takrat, pove Borutov oče, ki je v njej preživel mladost, so gradili še s peskom, ki so ga kopali na njivah, z živim apnom in ročno obdelano opeko. Živo apno je moralo stati približno dva do tri mesece, da se je z njim laže delalo. Opeko, ki je bila pravilnejših oblik, so polagali na zunanji strani zidov, pove sogovornik, tako da je bila pravzaprav hiša na zunaj lepša, za tiste dele, ki so bili skriti očem mimoidočih, pa so uporabili tudi manjšo in nepravilnih oblik. A to zdaj niti ni pomembno, Nataša in Borut sta se odločila ohraniti dediščino Borutove babice, tako da so del notranjosti tudi neometani zidovi iz tiste stare opeke.
Da sta jo ohranila v tako lepem stanju, sta se morala kar precej namučiti. Dobro sta jo očistila in sprala, seveda na roke, potem pa še naoljila z lanenim oljem. Slednje je treba večkrat ponoviti, vsaj enkrat na dve leti, pojasni gostiteljica. In doda, da sta želela ohraniti nekaj starega, recimo omenjeni zid iz opeke in hrastove tramove, ki še vedno podpirajo streho, čeprav so jo izdelali na novo. »Želela sva preprosto, funkcionalno, do okolja prijazno hišo, ki je hkrati usklajena z idiličnim okoljem prekmurske pokrajine in naravo,« pojasni gostiteljica, kakšen je bil načrt, ko sta se znašla pred izzivom zapustiti stanovanje in si urediti dom v stari hiši. Sprejela sta ga, se lotila najprej načrtovanja, nato preurejanja, pred petimi leti pa so se vselili.
Zunanjo podobo hiše so ohranili. Celoten projekt, od razporeditve prostorov do načrtovanja pohištva, sta Nataša in Borut izdelala sama. Kot pove gostiteljica, za njihovo opremo niso značilna zveneča imena arhitektov ali oblikovalcev, je pa zato celotna zasnova plod njune domišljije, prebiranja revij, brskanja po spletu in prebliskov včasih kar sredi noči. Ob listanju revij, ki jih je Nataša kupovala v bližnjih madžarskih krajih, se je porodilo nemalo idej, ki jih je potem tudi uporabila. Ena takih je razporeditev prostorov. V nekdanjem prizidku je zdaj jedilnica z dovolj veliko mizo, za katero lahko udobno sedi osem ljudi. Kot pove gostiteljica, si je še iz časov, ko so živeli v stanovanju, želela dovolj prostora, da bi lahko povabila prijatelje na večerjo ali obisk in se jim ne bi bilo treba treba stiskati s krožnikom na kolenih. Zdaj se ji je želja uresničila.
Osrednji bivalni prostor se odpira do slemena in na galerijo. Na eni strani daje toploto in domačnost kamin, na drugi pa ozračje ustvarja stena iz stare opeke, ki sta jo lastnika dodatno osvetlila z reflektorskimi lučmi. Prav osvetlitvi sta namenila veliko pozornosti. »Že ob načrtovanju sva se poigravala s svetlobo,« pove Nataša. V dopoldanskih urah je obsijana jedilnica, nato sonce potuje čez hišo na drugo stran in v sončnih žarkih zaživi bivalni prostor. In prav veliko svetlobe je bila ena od zahtev, kaj mora imeti novi dom.
Izbor pohištva in barv, tako sten kot lesenih delov, sta prilagodila barvi opeke. Poleg bele je zato prevladujoč opečnati odtenek, ki pričara nekaj umirjene prekmurske pokrajine. Poleg tega hišo zapolnjujejo doma izdelani predmeti, kot so slike, keramični izdelki in drugi predmeti. Večino jih je naredila kar Nataša sama. Pravi, da ji idej ne zmanjka, morda le kdaj časa, sicer pa rada ustvarja in svoje stvaritve razstavi po hiši. Tako v jedilnici opazimo leseno skulpturo, pravzaprav kos drevesa, ki so ga našli v gozdu, premazali z lakom in namestili na podstavek. Podobno je nastala slika, pri kateri je gostiteljica leseno podlago pobarvala, nanjo pa na lepila kvadratne koščke lesa. Ali barvna platna, preprosto oblečena v enobarvno blago, ki ga prodajajo na metre.
V spodnjem delu hiše sta poleg jedilnice in dnevne sobe še ločena kuhinja z manjšim barskim pultom za zajtrke in hitre prigrizke ter kopalnica. Tudi v tej se najde nekaj doma izdelanega, luč nad ogledalom je iz tanke plasti lesa, oddaja pa nežno oranžno svetlobo, ki pripomore k prijetnemu vzdušju. Na galeriji odkrijemo poleg lepega razgleda na spodnji del hiše še eno sedežno garnituro, knjižno omaro, Timovo sobo in spalnico za starše. A kot pravi Nataša, vsega še niso končali. Prvi dve leti po vselitvi sta malce počivala, saj je ustvarjanje doma, zlasti gradbena dela in sodelovanje z različnimi mojstri, več kot naporno. Česa se bosta najprej lotila, niti ne vesta, morda postavitve terarija sredi hodnika. Kot izvemo, naj bi pod reflektorjem stala nekakšna steklena skulptura z zelenjem in kamenjem za legvana, ki si ga želi Tim.
Iz Delove priloge Deloindom.
